Noč ima svojo moč, posebej ob polni luni.
Lunina svetloba je drugačna od sončne, je temačna, privlačna in skrivnostna.

Opazovati domači kraj in širšo dolino z višine ponoči, ob svetlobi lune, je lepo, zlasti, če smo se za to potrudili in se na razgledno točko povzpeli peš.
Pohod ob polni luni ima poseben draž, tako za izkušene, predvsem pa za najmlajše, ki jim je noč v naravi še tuja.
Posebej v prijetni planinski družbi, na varni in razgledni poti je to lepa izkušnja za vse.

Tudi letos se nam je luna dolgo izmikala oziroma se skrivala za dobroveljskimi griči.
Kar dolgo nas je pustila čakati, nočna princesa.
A čakati ni bilo težko, saj sta ta čas dobro izkoristila Breda in Milan ter nas na počivališču prijazno postregla z domačimi dobrotami, ki se jih nismo prav nič branili.
Hvala jima.

Ko se je princeska le prikazala, smo jo prijazno pozdravili, naredili dve “nočni” fotki, postavili noge na pot in se odpravili uživat zaslužene razglede.

Foto: Martin

(vir: pdrustvo-nazarje.si)