Po lanskoletnem uspešno izpeljanem prvem delovnem srečanju likovnih ustvarjalcev v Nazarjah, imenovanem Nazarski likovni utrip, je tudi letos začela ustvarjati izbrana skupina petih likovnih umetnikov.

Iz širšega domačega okolja prihaja akademska slikarka TEREZIJA BASTELJ, ki živi in ustvarja v Gornjem Gradu. Njeno slikarstvo je medijsko na široko odprto, v njem pa povezuje duh preteklega s sedanjim, obče pa pospremi z njej lastno likovno in človeško senzibiliteto. V vsebinah njenih del je čutiti globoko podoživljanje bivanjskega prostora, njegovih naravnih danosti, zgodovine in življenja nasploh. Z avtorsko svojstveno poetiko na zelo občuten način vodi duh preteklega v sfere povsem sodobnih umetniških teženj. Ustvarja umetnost, ki je izrazito ženska, ki predstavlja tudi poklon ženskim ročnim spretnostim, hkrati pa je avtorsko močna. Med raznovrstnimi kolažnimi elementi, ki jih uporablja, imajo posebno vlogo koščki tekstila. Avtorica jih namreč, nadaljujoč domačo tkalsko tradicijo, ustvarja sama. Preko njih zaživi preteklost in z njimi je vzpostavljena specifična atmosfera. Stvaritve pridobijo izrazito površinsko razgibanost, segajo v prostor ter premorejo posebno teksturo.

BARBARA KASTELEC, magistra umetnosti, v svojem likovnem ustvarjanju prepleta umetnost in znanost, s tem pa posredno raziskuje življenjsko soodvisnost ljudi in hrane ter posledično rastlin in živali. Še posebej jo zanimajo aktualni vplivi znanstvene manipulacije oz. genskega inženiringa na rastlinskem in živalskem področju. Prepoznavno upodobljenim delom rastlin, ki so celo botanično določljive, dodaja povečave tistih nevidnih delov, ki jih lahko odkrivamo le pod mikroskopom, k cvetovom vkomponira prereze stebelnih oziroma koreninskih celic. Mimetično natančne interpretacije postavlja v dialog s stiliziranimi in abstrahirani, disciplinirani potezi pa v kontrapunkt postavlja ekspresivno izživete. V celote spaja različnosti, ki brstijo v likovnem življenju barv, potez in struktur. Iz mikro ustvarja makro manifestacije prostora in časa in jim daje pomenljivo sporočilo.

Diplomirani slikar TOMAŽ MILAČ snuje opus, ki variabilno sega od realističnih podajanj motivne snovi do ekspresionističnih naglasov, mestoma pa prevzema celo vlogo figurativnega nadrealista. Življenje mu je neizčrpen vir navdiha in figura človeka je njegova zgovorna pripovedovalka. Njena podoba je neločljivi spoj notranjega, intimnega sveta, hkrati pa z njo zrcali širšo družbeno situacijo. Čeprav je človeški lik glavni akter dogajanja, mu je prav tako pomemben prostor dogajanja. Pri artikulaciji likov klasične kanone nadgrajuje z avtorskimi, modernistično zaznamovanimi reduciranji. V figuralnih likovnih predstavah sta pomembna temperamentna slikarska gesta in faktura zapisa. Tako je razpon vrednosti, najpogosteje uresničenih v oljni tehniki in s čistimi slikarskimi pristopi, nadvse bogat in raznoroden, a vselej harmonično ubran.

IGOR BANFI, magister likovne umetnosti, je avtor značilnih opustelih, v zemeljske barve ujetih pokrajin s spokojno atmosfero. Na prvi pogled predstavljajo vez z njegovim rodnim Prekmurjem, v svojem bistvu pa so prostor pomenljivih razmišljanj in jih lahko opredelimo kot pejsaž duše. Likovno-vizualni prijemi pripadajo tradicionalni slikarski tehniki olja na platno, vendar manifestirajo likovna izrazila, ki njegovim delom dajejo modernistični pridih. Da bi poudaril bistveno in notranje, abstrahira tako krajinsko podobo kot elemente, ki so nepogrešljivi del njegovi slikovnih polj, in sicer najpogosteje osamela figura ali drevo. Njegova poteza briše podrobnosti, zastira in večplastno gradi slikovno prizorišče. Ob materialnih barvnih nanosih imajo nadvse pomembno vlogo lazurni, odkrivni sloji, ki učinkujejo kot mehki, prosojni barvni madeži. Slikovno polje likovno plemenitijo tudi linijske intervencije.

GREGOR PRATNEKER, magister likovne umetnosti, je avtor, ki najraje odhaja v naravo, še posebej pa je zavezan gozdnemu ekosistemu. Zanimajo ga drevesa, njihova forma, svetloba, ki potuje skozi drevesno gošča ter atmosfere tega prostora, še posebej jutranje in večerne. V naravi, ki je njegovo umetniško zatočišče, pa se odvija tudi pomenljivo srečanje človeka s samim seboj. Tako človeški lik postaja del marsikatere slikarjeve kompozicije. Gregor Pratneker na tankočuten način nadaljuje tradicijo krajinskega slikarstva, , ki mu daje lastno duhovno širino in likovno iskrivost. Njegovo slikarstvo je medijsko čisto in pripada žlahtni oljni tehniki. Ob eksaktnem, rahlo stiliziranem oblikovanju elementov pripovednosti, je v slikarjevi poetiki prisoten tudi stihijski način nanašanja barv in princip vključevanja granulatov. Barva v širokem razponu pa predstavlja njegovo temeljno izrazno sredstvo. Avtor si je utrl pot v mednarodni prostor in se uveljavil predvsem na različnih likovnih razstavah in salonih umetnosti v Parizu.

Anamarija Stibilj Šajn