Letošnje Evropsko geslo: EVROPSKA POT IZ KRIZE: UVELJAVLJANJE PRAVIC INVALIDOV ki neposredno  spodbuja pozitivni koncept razmišljanja in želeno perspektivo na področju invalidskega varstva za naslednja leta.

Po mojem razmišljanju geslo pomeni enakost v smislu dostopa do vseh storitev, ki so na voljo neinvalidom, pa naj bo to delo, izobraževanje,dostopnost zdravstvenih storitev, osebna mobilnost, dostop do vseh javnih zgradb  In čeprav so mnoge od omenjenih pravic uresničene, blizu uresničenja ali v njenih zametkih, pa ne morem mimo dejstva, da ko pišemo o ustreznosti, prijaznosti in dostopnosti slovenskih krajev invalidom, skoraj vedno govorimo le o urbanih naseljihpri tem pozabljamo, da invalidi živijopovsod, tudi v manjših krajih in vaseh, kjer imajo pločniki še vedno previsokerobnike, kjer se je treba do prvega javnega prevoza (absurdno) pripeljati inkjer se sredstva za vgradnjo domačih dvigal, modernih invalidskih vozičkov in modernih invalidskih pripomočkov zbirajo z donacijami dobrih ljudi. Če se ozremo na tehnološki razvoj invalidskih pripomočkov, smo lahko osupli.

Super majhni, moderne robotske proteze, motorni skoraj digitalizirani invalidski vozički, umetni udi iz materialov, ki posnemajo naravno gibanje, in še in še je na voljo na trgu. Pa vendar me razvoj pripomočkov za invalide navdušuje in obenem straši. Sprašujem se namreč, kaj nam pomagajo moderni visokotehnološki invalidski pripomočki, če je pot do njih draga in predvsem za starejše invalide skoraj

nedostopna. Pred kratkim sem si na spletu ogledal popolnoma prilagojen bivalni prostor za invalida, z odlično prilagojeno kuhinjo, posteljo in kopalnico. Bil semnavdušen. A kaj, ko mi je takoj ostal grenak priokus, da si »invalid teh krasnih novotarij, nikoli ne bo mogel privoščiti«. Lahko da se motim, a mogoče bi bilo treba več časa posvetiti tudi prizadevanjem za dostop do 'majhnih stvari', ki jih ni videti na prvi pogled, a bi konkretno vplivale na kakovost življenj invalidov.

Poleg letošnjega  gesla "Evropsko pot iz krize:  uveljavljanje pravic  invalidov,   je tudi lansko svetovno  geslo "Držati obljubo: vključevanje invalidov v razvojne cilje tisočletja do leta 2015 in naprej"  prav prikladno za vladno elito, ki jim  bomo na jutrišnjih volitvah zaupali vodenje države in s tem tudi usodo pravic invalidov. Je že res , da  gospodarska kriza povzroča likvidnostne težave, še mnogo hujša pa je moralna kriza,  

V Sloveniji je koncept neodvisnega življenja vgrajen v vse pore družbenega življenja, ki se kakorkoli in kjerkoli dotikajo invalidov. Ob tem je še poudarjeno, da svetovna finančna in gospodarska kriza nedvomno ogroža tudi dosedanji socialni položaj invalidov in upravičeno sproža vprašanja, kako ohranjevati in kako razvijati pogoje za neodvisno življenje invalidov, ki so prevečkrat le mrtve črke na papirju.

3. december je določen za dan invalidov. Za laike - Smešno. Ne, ni smešno to, da so ljudje invalidi, niti pod razno. Smešni so vsi ti dnevi, ki jih imamo. Počasi bomo imeli svetovni dan snega. Mogoče ga celo že imamo. Ampak vseeno je prav, da se ljudje, ki jim tematika in problematika invalidov ni blizu in jo prezirajo, vsaj enkrat v letu bolj 'podrobno' seznanijo s tem oziroma se spomnijo na ljudi, ki so prikrajšani zaradi invalidnosti in s tem še vedno preveč izključeni iz družbe in delovanja v njej. čeprav se to iz leta v leto spreminja, pa smo invalidi v očeh navadnih smrtnikov še vedno invalidi, ljudje, ki smo drugačni od njih, ki so 'popolni'. Pa je res tako?! Je že res, da smo prikrajšani na različnih področjih in nam življenje ni ponujeno z veliko žlico, ampak a je potem prav, da nam ljudje in tudi politična elita to majhno žlico še samo manjšajo?! Zakaj morajo biti nejeverni Tomaži, zakaj ne zaupajo nam, ki imamo z invalidsko problematiko veliko izkušenj, zakaj ni konstruktivnega dialoga. Res je, smo invalidi, vendar nikakor neumni in se ne bomo pustili pripeljati žejne čez vodo, zato bomo napeli vse sile in izkoristili vse  pravne poti, ki so nam z zakonodajo  in ratificiranimi konvencijami na razpolago. Ne bomo se uklonili tistemu 1 % ljudi, ki nimajo nobenih moralnih zadržkov, ki vidijo samo profit in korist samo zase.

Za dosego vsega naštetega je nam v podpora Urad vlade RS za invalide. Iz poslanice ki jo je poslal, je državna sekretarka dr. Anja KOPAČ MRAK  med drugim zapisala. Citiram „Kriza je priložnost tudi za področje invalidske politike, da prevetrimo vrednote, preverimo cilje in naredimo še en korak naprej k 'družbi za vse'. Le – ta pa je možna samo s spoštovanjem človekovih pravic invalidov in zagotavljanjem dejansko enakih možnost.” Konec citata

KOO DI Koroške je lep dokaz za enotnost  med invalidi,  ki usklajeno deluje po programu dela, Deluje za dobrobit invalidov, vodstvena garnitura  pa je pripravljena pomagati slehernemu invalidu, izkušnje in znanje pa si medsebojno izmenjujemo in enotno delujemo v okolju katerem delujemo in ustvarjamo.

 Skupaj moramo tudi vlagati v programe, ki si prizadevajo za spremembo miselnosti naše družbe do ljudi s posebnimi potrebami. Prepričani smo, da lahko vsak izmed nas  uspešno prispeva k izboljšanju možnosti za invalidne osebe, da postanejo enakopravni in neodvisni člani naše družbe.