V torek zjutraj, 10.10.2017, smo se s kombijem zapeljali skozi Velenje do Arje vasi in po avtocesti do Ljubljane. Avtocesto smo zapustili pri izvozu za Ig in se mimo Iške vasi zapeljali do Doma v Iškem Vintgarju. Zjutraj nas je pozdravilo oblačno vreme z rosenjem, ki se je med vožnjo še okrepilo. Za daljši postanek smo se odločili na počivališču Lukovica z upanjem da bo rosenje ponehalo, in res se je proti Kamniškim Alpam kmalu začelo jasniti.

Pri Domu smo se pripravili za pohod in se napotili proti vrhu Krima. Pot je potekala po široki gozdni poti, ki pa je bila večinoma precej strma. Speljana je skozi gozd, tako da nismo imeli kakšnih posebnih razgledov. Na začetku poti so nas še nekajkrat dežne kapljice prisilile, da smo iz nahrbtnikov potegnili dežnike, a bolj ko smo se bližali vrhu, več jasnine je bilo na nebu in ko smo po dveh urah in pol prispeli na vrh Krima, je že veselo sijalo sonce, le v dolini so se še vedno preganjale meglice.

Na Koči na Krimu smo si privoščili daljši počitek. Okrepčali smo se z joto, sladicami in kavo.Pred odhodom proti vasici Jezero, kjer nas je čakal kombi, smo naredili še skupinsko fotografijo.

Tudi pot v dolino je bila strma in polna kamenja, ki je bilo vlažno. Pot je zahtevala previdnost pri vsakem koraku. Po dobrih dveh urah in pol smo srečno prispeli do vasice Jezero. Tu smo naredili še krajši postanek, da smo se odžejali potem pa smo se vkrcali na kombi in srečno prispeli domov. Preživeli smo lep in zanimiv dan.

 

Napisal: Peter Zupanc

Vodnik: Peter Zupanc

Soorganizatorka: Silva Sonjak