Planinci drugič na Kraškem robu:

 Kojnik (802 m), Golič (890 m) in Lipnik (804 m)

Planinci PD Mislinja in DU Mislinja smo se v torek, 14.11.2023, odpravili planinarit na Primorsko, na Kraški rob. Lanskemu prehojenemu delu Kraškega roba smo letos dodali še drugo smer. V dveh kombijih se nas je 26 planincev odpeljalo na Primorsko. Pričakovali smo oblake in občasne možne plohe. Že na avtocesti nas je spremljal dež, ki je skupaj z meglenim pokrovom izgledal neobetavno za naš planirani pohod.

Peter Zupanc, naš vodnik in organizator torkovih planinskih pohodov, ni komentiral tehnološko naprednih napovedi vremena, ki so tokrat zatajile. Imel je prav, kajti ob prihodu na izhodišče pohoda v naselju Zazid smo videli, da gremo na pohod v vetrovno primorsko burjo in zgolj premikajoče se meglice, kar pa za nas izkušene planince ni bila nobena težava.

Pri vožnji skozi naše izhodišče, naselje Zazid, smo ob straneh kombija gledali stene hiš, ki so se zelo blizu, ponekod tudi na centimetre, približale strani kombija. Tukaj je do izraza prišla velika spretnost šoferja. Stare hiše v Zazidu so bile zgrajene po značilni istrsko-kraški arhitekturi s portoni, nadstreški in prizidki. Sicer vas Zazid leži na jugu Podgorskega Krasa na zakraselem podolju in je pomembno planinsko izhodišče, saj je iz vasi speljanih veliko planinskih poti na razne bližnje in daljne vrhove. Vas je bila nekoč obdana z obzidjem, po katerem je dobila tudi ime. Ko je v vasi še prevladovala velika revščina, je dodaten zaslužek predstavljalo ćuhanje ćepina. Delali so brinovo žganje in brinovo olje, katero je še danes visoko cenjeno in zato tudi izredno drago.

Planinska pot proti našim treh vrhovom je bila dobro markirana in urejena sprva kot makadamska pot, ki se je kasneje preoblikovala v dobro urejene in prepoznavne steze s tipično kraško dolgo travo in kamenjem. Med hojo so se izmenjevali mešani gozd in travnate poti ter vrhovi s posameznimi primorskimi bori, grmovjem in bogatimi travnatimi pašniki. Ruja ni bilo, bila pa so čudovita polja rumene dolge trave. V meglenih pasovih smo si vzeli čas in opazovali rastje, kajti z razgledi smo zaradi megle morali počakati vse do spusta v dolino.

Vrh Kojnik (802 m) je delno poraščen vrh, ki se nahaja na južnem delu Podgorskega Krasa v bližini slovensko-hrvaške meje. Na vrhu je vpisna skrinjica. Vrh Golič (890 m) je travnat greben, ki se razprostira od Kojnika do slovensko-hrvaške meje. Zaradi relativno dolgih dostopov je slabo obiskan in to mu daje tudi svoj čar. Med potjo smo videli številna kraška brezna. Vrh Lipnik je 804 metre visok vrh, ki se nahaja nad vasjo Rakitovec ob slovensko-hrvaški meji. Na vrhu je poleg križa še vpisna skrinjica.

Pri spustu v dolino smo obšli področje večje kraške jame. Prav tako smo pri spustu z Lipnika  dočakali dvig megle in razgled na tisti del Kraškega roba, ki smo ga prehodili lani. Vseeno pa bomo naslednjič občudovali tudi bližnji Slavnik in nekoliko bolj oddaljen Snežnik, del Jadranskega morja proti Istri in Tržaškemu zalivu.

Kraška burja nas je prisilila v hojo brez daljših postankov, a smo vseeno barvito naravo uspešno ujeli v številne fotografije. Najlepše poglede in nasmehe smo usmerili v številne gobe marele, ki so s svojo belino in nenormalno velikimi dimenzijami kar »sijale« na travnikih.

Peter nam je ob vračanju na Koroško omogočil pavzo za napitek in tradicionalne trojanske krofe. Planinski pohod v novembru je uspel tako organizacijsko kot tudi planinsko in družabno, za fotografske utrinke pa je poskrbel Peter. 

Pripravila: Marjeta Fidler, vodnica PD Mislinja