POHOD NA PRISOJNIK

V nedeljo 13.08., smo se mislinjski planinci odpravili po Kopiščarjevi poti na Prisojnik.

Od doma smo šli okrog treh zjutraj. Zbralo se nas je trinajst. Med potjo smo malo poklepetali in tudi zadremali tako,da je pot do Vršiča hitro minila. Na vrhu nas je pričakalo mrzlo jutro. Oprtali smo si nahrbtnike in se podali na pot mimo Tičarjevega doma. Po kratkem vzponu pridemo do razpotja, si nadenemo čelado ter samovarovalni komplet in se usmerimo na Prisojnik skozi prednje okno. Med potjo se nam odpre prečudovit pogled na Ajdovsko deklico.Ko se vzpenjamo med skalami, so nam v pomoč pri plezanju jeklenice in klini. Med potjo se malo odpočijemo in se ozremo naokrog. Pogled se ustavi na Mojstrovki, ki je že obsijana s sončnimi žarki.Tudi mi smo se že kar dobro ogreli. Približamo se najtežjemu delu te poti. Pred nami je visoka stena, ki jo preplezamo s pomočjo številnih skob. Potem sledi še zelo ozek prehod.Pot se še naprej strmo vzpenja po jeklenicah.No, vmes je tudi nekaj manj strmega pobočja. Sedaj se že vidi okno proti kateremu je pot precej krušljiva in polna grušča. Skozi okno se s pomočjo številnih skob vzpnemo strmo navzgor. Ko stopimo skozi okno, nas obsijejo sončni žarki. Hojo nadaljujemo po grebenski poti proti vrhu. Kasneje se priključita še Slovenska in Jubilejna pot. Nato sledi še samo krajši vzpon. Na vrhu se odpre prečudovit nepozaben pogled na okoliške vrhove. Privoščili smo si zasluženo malico, se odpočili in se seveda tudi poslikali.Vračali smo se po grebenski poti do okna ter  nadaljevali po Slovenski.

Pot smo sklenili z obiskom Tičarjevega doma,kjer smo si privoščili zasluženo okrepčilo. Eni kavo, drugi pivo, pa še iz nahrbtnika, kar je ostalo. Domov smo se vrnili okoli dvajsete ure. Za nami je bil sončen in prečudovit dan z nepozabnimi pogledi.

Tekst in fotografije: Jože Hribar