V torek, 02.04.2019, smo se zbrali na parkirnem prostoru pri Kulturnemu domu v Starem trgu.

Po asfaltni cesti in po kolesarski poti smo se napotili proti Rahtelovemu vrhu. Pri tabli, ki je vabila na sprehod po gozdni učni poti na Rahtel smo se ustavili in slekli tople jakne, ker je bilo toplo in brez vetra. S hojo smo nadaljevali  po gozdni cesti. Pot je bila prijetna in ne prenaporna.

Ko smo prišli na Rahtelov vrh, smo se okrepčali s kavico in čajem in ob pitju uživali v razgledih na Mislinjsko dolino z Slovenj Gradcem, Pohorje, Paški Kozjak, Peco in Uršljo goro. Pred odhodom proti Gmajni smo naredili še skupinsko fotografijo.

Ko smo prišli na Gmajno pri Slovenj Gradcu, smo na robu gozda zagledali Deželo škratov. Skrita je v smrekovem gozdu. Pričakal nas je pravi škrat, ki nas je popeljal na ogled bajeslovnih bitij v škratov gozd.

Sprehodili smo se mimo Žitnih škratov v kašči, preko Povodnega moža pri ribniku, pa vse do Ajdovske deklice in mimo rudnika s Perkmandeljci do dorih Vil. Nazaj grede smo videli še Škopnika.

Ob poslušanju zgodb, ki ji pripovedoval škrat smo obudili spomine, ko so nas babice, dedki ali starši strašili z čarovnicami in škrati, če smo bili poredni.

Na koncu gozda nas je pričakala še Divja jaga z divjimi psi. Ker pa smo bili vsi pridni, smo srečno prišli iz gozda na travnik, kjer nas je že čakala dobra kisla juhica, pecivo, pijača in na vrhu še dobra kavica.

Čas je hitro mineval in morali smo se posloviti od prijaznih škratov in nadaljevat proti Slovenj Gradcu. Pot je potekala povečini po cesti, ki je bila večji del asfaltna.

Med potjo smo se ustavili še v cerkvi sv. Pankracija. Ogledali smo si tudi njeno notranjost. Na kraju, kjer je danes cerkev, je v 11. stoletju stal grad s kapelo. Od tega sta ostala spodnji del cerkvenega stolpa in poznoromanska cerkev.

Po ogledu cerkve smo se spustili do parkirišča, kjer smo se poslovili z občutkom, da smo naredili nekaj za sebe. Bilo je lepo, zanimivo, poučno in veselo.

Vodnik: Peter Zupanc