Ena skupina se je napotila na Šmarno goro po plezalni poti. Večina pa nas je krenila na pot po običajni gozdni poti, ki pa je tudi zahtevala veliko mero previdnosti, saj je bila pot mokra in polna korenin.

Srečno smo prispeli na Grmado (676 m), kjer smo dohiteli skupino, ki se je povzpela po plezalni poti. Na vrhu Grmade smo se razgledali po okolici, a razgledi so bili bolj slabi, saj je gore zakrivala megla.

Z vrha smo se spustili na Sedlo med Grmado in Šmarno goro in se po cesti povzpeli na Šmarno goro. Na Šmarni gori smo si privoščili daljši počitek, da si je lahko vsak potešil lakoto in se odžejal. Vračali smo se proti Šmartnemu pri Ljubljani, kjer sta nas čakala kombija.

Ker smo imeli še dovolj časa in ker smo bili vsi za to, smo se zapeljali do vasice Rašica. Od tu smo se povzpeli še na Vrh Staneta Kosca. Za pot na vrh smo izbrali gozdno pot.

Na planinskem domu smo posedeli dlje časa. Skočili smo tudi na razgledni stolp v bližini, a razgleda ni bilo, saj se megla ni in ni hotela razkaditi. Ko smo se okrepčali, smo krenili v dolino. Za pot navdol smo izbrali gozdno cesto, ker je bila pot po gozdu spolzka in nevarna.

Srečno smo prispeli do Rašice, kjer smo se vkrcali na kombije, ki so nas srečno pripeljali domov.

Vodnika: Peter Zupanc in Viktor Kralj