Lepo jutro nas je pozdravilo na izhodišču v Kamniški Bistrici. Tokrat smo se odločili obiskati Brano po nekoliko zahtevnejšem brezpotju po vzhodnem grebenu. Glede na to da je dan prej deževalo, je bila pot še precej spolzka, kar je zahtevalo še večjo previdnost, predvsem pri prvem skalnem skoku. Neizmerne užitke ob lahkem poplezavanju po precej krušljivem terenu so nam nudile tudi planike in v mislih smo si zapeli »Rastejo v strmi gori, bele planike tri«. Najprej smo osvojili prvi vrh, Kaptana. Spust s Kaptana zahteva še posebno previdnost, prav tako ponovni vzpon proti Brani, zaradi zelo krušljivega terena. Ko smo iz skalnatega terena prispeli na travnik, je lahko naša koncentracija popustila in predali smo se prečudovitim pogledom na vrhove Kamniško-Savinjskih alp. Na vrhu Brane je bilo ogromno planincev, kar nas je presenetilo, saj na naši poti nismo srečali nikogar. Bili smo posebej ponosni,da smo osvojili Brano z druge, zahtevnejše strani.

Tekst: Alenka Gavez

Fotografije: Jože Hribar