PD Ravne na Koroškem je v soboto, 16. decembra, organiziralo že 31. pohod Čez goro k očetu. Pohoda smo se udeležili tudi planinci PD Mislinja.

S kombiji smo se zapeljali do mejnega prehoda Holmec, kjer smo se pridružili ostalim pohodnikom. Skupaj smo se zapeljali v Avstrijo do Železne Kaple, kjer smo na koncu kraja zavili proti Lužam. Izstopili smo v zaselku Sončna Koprivna in od kmetije Raztočnik pot nadaljevali peš.

Do gostišča Čemer smo slabo uro in pol hodili po strmi asfaltni cesti. Tu smo se okrepčali in odžejali ter po krajšem počitku pot nadaljevali do cerkvice na Lužah, kje je več pohodnikov pozvonilo s cerkvenim zvončkom, da bi se jim izpolnile skrite želje.

Vsekakor se nam je vsem izpolnila želja, da bi pohod doživeli v zimskih razmerah, saj smo dosegli mejo, nad katero je sneg pobelil pokrajino. Cesta, po kateri smo se vzpenjali proti našemu cilju, je postala zasnežena in spolzka, zato smo morali korake prilagoditi razmeram in hoditi zelo previdno. Kmalu smo cesto zapustili in pot nadaljevali po ozki gazi, po kateri smo hodili vse do planinske koče pri Kumru. Tu smo imeli daljši postanek.

Tudi vreme nam je tokrat odlično služilo, saj se je po jutranji megli nebo razjasnilo in nas je sonce spremljalo celo pot. Lahko smo občudovali oddaljene Savinjske Alpe s Storžičem in razbrazdano Košuto, na drugi strani pa še avstrijske planine. Snega je bilo ravno toliko, da smo lahko občudovali njegovo belino in iskrice, ki so jih ustvarili sončni žarki. Še bolj intenziven kontrast pa je ustvarilo temno modro nebo nad nami.

Pot je ob teh lepotah in prijetnih pogovorih minila zelo hitro. Na Koči pri Kumru so nekateri uživali pred kočo in se nastavljali sončnim žarkom, nekateri smo si privoščili malico in pijačo, medtem ko so drugi čas izkoristili za razgledovanje po bližnji in daljnji okolici.

Čas je hitro minil in morali smo se napotiti v dolino, kjer so nas pri Lipodu že čakali avtobusi, s katerimi smo se srečno vrnili domov.

Vodnik: Peter Zupanc