Drugi Miklavžev pohod

Dan se je počasi poslavljal, ko so se pred gostiščem Vagon začeli zbirati pohodniki iz bližnje in daljne okolice. V soboto, 7. decembra, smo ob 16. uri po obveznem fotografiranju krenili na drugi Miklavžev pohod. Najprej smo se sprehodili do naše članice Petre, ki nam je pripravila “ognjeni krst”, nato pa smo krenili skozi Zoisov park in naprej proti Mislinjskemu grabnu.Pri svoji hidroelektrarni nas je pričakal Stanko Sedovnik, ki nam je razkazal HE in poskrbel za tekočo spodbudo za nadaljevanje pohoda. Pri opuščeni osnovni šoli v Mislinjskem grabnu smo napravili krajši postanek, da smo se pripravili na vzpon mimo Vovka do Pavrovega. Lepo je bilo pogledati kolono 58 pohodnikov z naglavnimi lučkami, kako se počasi bližajo Pavrovem. Trud je bil poplačan, saj nas je na Pavrovem pričakala Cirila, kjer sta nas skupaj z možem postregla s sveže pečeno potratno potico, zakuhanim vinom in čajem. Ko smo se okrepčali, smo dobre volje krenili po gozdni cesti proti Miklavževi domačiji, kjer nas je pričakal gospodar Jože z ženo. Že na vhodu v staro hišo nam je postregel aperitiv, na mizah pa so nas čakali mošt, zakuhan mošt in jabolčni sok. Gostoljubnost domačinov in prijetno vzdušje v stari hiši je vplivalo na dobro voljo in iz naših grl je zadonelo kar nekaj pesmi. V dobri družbi je čas kar neopazno stekel mimo nas in na žalost smo se morali posloviti od gostoljubnih domačinov in nadaljevati s potjo proti Mislinji. Vračali smo se po gozdni cesti, ki je bila v začetku makadamska, pozneje pa asfaltna. Bilo je prijetno hoditi, saj nam je bilo vreme zelo naklonjeno. Z neba so nas pozdravljale zvezde in luna, zato smo lahko večino poti prehodili brez prižganih naglavnih svetilk. Srečno smo prispeli v dolino, veseli in zadovoljni, ker smo preživeli še en lep in zanimiv planinski večer. Poslovili smo se z željo, da se prihodnje leto ponovno vidimo. Organizatorji pa smo vedno bolj prepričani, da se je pohod dobro prijel in bo postal tradicionalen. Še enkrat zahvala vsem domačinom, ki so nam pripravili brezplačno jedačo in pijačo in s tem podprli ta pohod z željo, da bi te kraje spoznalo še več pohodnikov od blizu in daleč.

Tekst: Ivan Arko

Fotografije: Peter Zupanc