Dne 20.07.2017 smo pripravljali cerkev za žegnanje v čast naše zavetnice Marije Magdalene. V cerkev pridejo dve ženski in en moški. Ženski vprašajo, če se lahko vsedejo v cerkev in pomolijo. Po trenutkih tišine smo se začeli pogovarjati ter predstavljati. Izvedel sem, da sta bili romarki Albina, ki je z rodom iz mirenske doline in Ksenija, ki danes živita v Kopru. Romar je bil Španec Alberto Castello de Pereda - romar miru. Njegova zgodba je zelo zanimiva. Potovati naj bi žačel v letu 2013 iz majhne vasi v pokrajnini Valencia. Do sedaj je pripotoval že več tisoč kilometrov.  Po poizvedovanju na spletu in pripovedovanju romarke Albine (z njim se je sporazumevala po italijansko) je v življenju doživel nekaj težkih preizkušenj. Med drugim smrt žene. Med romanjem po Jakobovih poteh išče svoj notranji mir. Glede na to, da že nekaj božičnih praznikov ni preživel v Španiji, si je zadel načrti, da preživi letošnji božič v Španiji pri bratu. Na romarski poti je odvisen od dobrih ljudi, ki mu dajo hrano, pijačo, prenočišče,...

Alberto je v Slovenijo prišel iz Međigurja in Hrvaške v Pletarje,... Iz Globodola so romali skupaj do Trsta v Italiji, kjer se je romarska pot Alberta ter Albine in Ksenije ločila.

Njegova pot je dokumentirana na spletni strani: https://www.instagram.com/peregrino_por_la_paz/.

Njihova velika želja v Globodolu je bila kava, ki sem jo z veseljem skuhal ter dodal prigrizek, pijačo ter vodo. Alberto je dobil še malico za na pot.

Danes lahko rečem, da je bilo srečanje za Albertom čudež, čarobnost,..., ki se ga ne da opisati. Imel sem veliko čast, da sem v njegovo zgibanko v kateri so kronološko zapisani obiskani kraji, zapisal ime naše vasi, namesto štampiljke sem zapisal cerkev Marije Magdalene, datum,.... Ta zgibanka naj bi mu služila za pisanje spominov. Mogoče bo v tej knjigi spominov omenjena naša vas Globodol, ...
S hčerko sva za spomin od Alberta prejela blagoslovljen usnjen križ iz Međugurja.
Albertu želim srečno pot, veliko pozitivnih izkušenj z ljudmi, da najde svoj notranji mir,....