Med gosti tudi potomci primorskih beguncev in župan občine Miren-Kostanjevica

V Jakijevi hiši – Galeriji Nazarje je Muzej Vrbovec v sodelovanju z Občino Nazarje organiziral predstavitev knjige Aleksandra Videčnika Primorski begunci v Zgornji Savinjski dolini. Dogodka so se udeležili tudi potomci izseljenih prebivalcev Mirna, ter predstavniki občine Miren–Kostanjevica z županom Mauricijem Humarjem.

Z avtorjem Aleksandrom Videčnikom se je o knjigi pogovarjal glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic mag. Franci Kotnik, za glasbeni uvod pa sta poskrbeli učenki Glasbene šole Nazarje, sestri Petra in Barbara Golob z igranjem na citre in klarinet.

Begunci iz Mirna pustili pečat v našem okolju, spomin nanje povezuje tudi danes

Aleksander Videčnik je veliko svojega časa posvetil narodopisju in zbiranju zgodovinskega gradiva ter tako Zgornjo Savinjsko dolino prečesal po dolgem in počez, kot je v uvodnem nagovoru dejala direktorica Gradu Vrbovec Barbara Šoster Rutar. Je avtor več kot 30-tih knjižnih del, pretežno zgodovinske in narodopisne vsebine. Kljub častitljivim 95-im letom pa ne miruje in še vedno ustvarja, o čemer priča tudi nedavno izdana knjiga v založbi Občine Nazarje, za prelom in pripravo za tisk pa je poskrbelo podjetje Savinjske novice d.o.o.

Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Nazarje Matej Pečovnik, ki meni, da so begunci iz Mirna pustili pomemben pečat v našem okolju. Hkrati ga veseli, da bomo v obliki knjige ohranili spomin na to obdobje, za kar gre zahvala predvsem avtorju Aleksandru Videčniku, ki že vrsto let skrbi, da bo prenekateri del zgodovine naših krajev ostal dokumentiran in ohranjen. Ob dobrodošlici gostom iz Mirna pa je še dejal, da verjame, da je to srečanje začetek dobrega sodelovanja obeh občin.

Grad Vrbovec zavetje mirenski Čevljarski zadrugi

Ob avtorjevi predstavitvi vsebine in nastajanja knjige smo se vrnili v zgodovino zgornjesavinskih krajev, predvsem v zgodovino Nazarij, 100 let nazaj v čas vojne vihre. Z vstopom Italije v 1. svetovno vojno leta 1915 se je odprlo novo bojišče, ki je ogrožalo tudi Miren. Tam je od leta 1908 delovala Čevljarska zadruga, ki je združevala 18 čevljarskih mojstrov in okrog 90 pomočnikov. Zaradi bližine fronte so bili tamkajšnji prebivalci primorani v begunstvo. Iz Mirna so se odselile cele družine, okrog 1200 prebivalcev, ki so našli svoj začasen dom na območju današnje Občine Nazarje in sosednjih občin. Skupaj s prebivalci so na sotočje rek Savinje in Drete v Grad Vrbovec preselili tudi celotno Čevljarsko zadrugo. Kot pravi Videčnik, je skoraj nepredstavljivo, da jim je uspelo v tako kratkem času prepeljati na novo lokacijo številne stroje in opremo ter skoraj nemoteno nadaljevati z delom. Bili so zelo marljivi in sposobni, po selitvi so pričeli postavljati barake, poleg čevljarske dejavnosti pa so poskrbeli tudi za celotno oskrbo in kulturno življenje beguncev. Ustanovili so preskrbovalni center, begunsko šolo, celo hranilnico, poskrbeli so za zdravstveno oskrbo, zavzeto pa so delovali tudi na kulturnem področju. Imeli so telovadno društvo, pripravljali pevske koncerte in dramske nastope ter se tudi na ta način povezovali z domačim prebivalstvom, ki jih je ravno zaradi njihove delavnosti in organiziranosti dobro sprejelo.

Ravno zaradi dobrih pogojev in prepletanja vezi z domačini se nekaj družin po vojni ni vrnilo na Primorsko in tako danes v krajih zgornje savinjske doline naletimo že na tretji rod potomcev priseljencev iz Mirna.

Družina Vuk iz Mirna bogat vir arhivskega gradiva

Na tematiko o primorskih beguncih je Videčnik naletel povsem naključno ob gostovanju nazarskega pevskega zbora na Primorskem. Navezal je stik z družino Vuk, ki je imela precej gradiva iz tega obdobja. Od gospe Vuk je avtor dobil kopije objav Antona Vuka, ki je bil v Mirnu knjigovodja Čevljarske zadruge, ko pa so pričeli delovati v Nazarjah, je postal upravnik zadruge. Naslednji neprecenljiv vir so zapisi Leopolda Kemperleta, tajnika zadruge, ki je bil hkrati poklicni novinar. Po avtorjevih besedah je iz njegovega dnevnika, katerega del je objavljen tudi v knjigi, razvidno, da je bil zelo inteligenten, duhovit in politično dobro ozaveščen zapisovalec, ki je natančno popisal celotno dogajanje v begunstvu, od postavljanja prvih barak do zagona zadnjega stroja, kot tudi organizacijo celotne oskrbe ter kulturni in politični utrip.

Z izidom knjige je postavljen spomenik času in ljudem, ki so bili posebnost tega obdobja in naših krajev. A raziskovanje še ni zaključeno, avtor knjige želi, da se delo nadaljuje v čast ljudem, ki so takrat v dolino prišli in tistim, ki so jih sprejeli.

Pripravlja se razstava o Čevljarski zadrugi in begunstvu prebivalcev Mirna

Ob zaključku dogodka je spregovoril še župan Občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar in izrazil zadovoljstvo, da so bili njihovi »nonoti«, ko so v strahu zapuščali domove, tukaj v Zgornji Savinjski dolini lepo sprejeti. Pripovedovali so o dobrem sobivanju, kar nas lahko nagovarja tudi danes, ko je begunska problematika ponovno aktualna tema. Vesel pričetka sodelovanja z Občino Nazarje je Humar povabil na otvoritev razstave, ki jo v Mirnu pripravlja Čevljarsko društvo Miren skupaj s Kulturnim društvom Stanko Vuk ter krajevno skupnostjo in občino ob 100. obletnici odhoda Čevljarske zadruge v begunstvo in bo odprta v okviru mirenskega krajevnega praznika 22. aprila.

Barbara Rozoničnik