V petkovem sončnem dopoldnevu se je nas štiriindvajset nadebudnežev in radovednežev skupaj z vzgojiteljicama podalo proti kmetiji Kajžar. Na razpotju nas je čakal lovec, gospod Gusti, ki nas je prijazno pozdravil in povabil na ogled bližnjega krmišča. Podali smo se skozi obrobje gozda proti krmišču, kjer smo zagledali čudovito majhno jaso. Na krmilnico smo odložili hrano za živali in se nato razgledali naokoli. Zasledili smo sledi živali v snegu, ponekod celo njihove iztrebke ter majhno ležišče pod smreko, ki ga je po vsej verjetnosti uporabljala srna. Nad odkritji smo bili zelo navdušeni.

Ko smo vsak kotiček jase pregledali, smo se odpravili proti kmetiji Kajžar. Gospod Gusti nam je prijazno odprl vrata lovske sobane, kjer ima shranjene svoje trofeje. Vsako je nadzorno pokazal in opisal, medtem pa smo mi pozorno poslušali in mu občasno postavili vprašanje.

Ob zaključitvi predstavitve smo bili povabljeni v hišo, kjer smo se okrepčali s sokom, pecivom in sendvičem. Ob slovesu smo se prijazno zahvalili za sprejem in pogostijo.

Po poti po kateri smo se vračali v vrtec, se je kmetija zmeraj bolj oddaljevala izpred naših oči, a v naših srcih je ostal topel občutek in prijeten spomin na dobrosrčnost ljudi. Hvala kmetiji Kajžar za tako čudovito dopoldne.

                                                             Otroci iz vrtca z Marjano in Tino