Ob 350-letnici rudarjenja v našem kraju tudi v naši skupini aktivno raziskujemo, kako so rudarji pred mnogimi leti živeli, delali, se prehranjevali…

Pripravili smo si rudarsko malico, ampak - zgodovina se ponavlja… tako kot je včasih Perkmandelc  v jami rudarjem skrival malico ali pa jo je kar pojedel, tako so tudi iz naše torbe izginile klobase. In ravno tisti dan se je okrog našega vrtca potikal en Perkmandelc… Kaj pa zdaj?

Poklicali smo na kmetijo Kajžar in vprašali,

če bi nam malo kruha in kak 'suh konc' dali.

Na našo prošnjo so se veselo odzvali,

hleb rženega kruha in nekaj suhih koncev nam v torbo dali.

Pa soka in kekse, da nam moči dajo,

da se naše noge lahko nazaj do vrtca podajo.

'Kroh pa konce'  smo pred Perkmandlcem skrbno skrili,

da smo se naslednji dan lahko-tako kot včasih rudarji-mastili.

                                    Hvala kmetiji Kajžar za malico!