Razvojni program občine Mežica 2012 - 2022 – II. delavnica za področje gospodarstva
Datum delavnice: Mežica, 06/03/2012
Izvajalec: Davorin Rogina
Delavnica je bila razdeljena v naslednje osnovne sklope:
1. Uvod in pregled rezultatov anketiranja podjetij¸
Namen :s pregledom rezultatov ankete vzpodbuditi debato udeležencev delavnice
Ključni poudarek:
Po podatkih iz leta 2012 v občini deluje 222 podjetij, ki ustvarijo 17.5576.000 prihodkov in ki po podatkih iz leta 2009 investirajo v obsegu 2.288.000 € (bruto investicije). Ti podatki predstavljajo potencial za angažma javnih sredstev, če jih podjetja uspejo nadgraditi s projekti.
Na podlagi izvedene ankete lahko opredelimo naslednje poudarke:
Načrti za naslednjih 5 let
• Povečanje št. zaposlenih: več podjetij
• Uvajanje novih produktov in okolju prijaznih tehnologij: več podjetij
• Izgradnja novih proizvodnih prostorov: več podjetij
• Proizvodnja bio-mase
• Uvajanje standardov: npr. ISO 14001
• Ohraniti sedanji status
• Razvoj in investiranje v marketing strojegradnje – globalno
• Uvajanje novih turističnih produktov
• Nov info center
Možnosti sodelovanja z občino
• Podpora pri pridobivanju razvojnih sredstev: ugodnejši krediti,..
• Seznanitev o možnostih črpanja finančnih sredstev
• Partnerstvo pri izvedbi del za občino
• Tesnejše sodelovanje pri razvojnih načrtih podjetja: npr. energetika, stavbna zemljišča, možnosti širitve podjetja v njegovi bližini – prostorsko načrtovanje
• Informiranje s strani občine
• Predlog: Redni polletni sestanki z županom in podjetniki
• Sodelovanje pri promociji in turističnemu razvoju kraja, tudi razvoju tur. produktov
Percepcija stanja v Mežici
• Stanje se izboljšuje, ustvarjajo se pogoji za nove manjše obratovalnice, iščejo se načini za druge dejavnosti (turizem).
• Stanje je zadovoljivo, možnosti za razvoj niso dovolj dobro izkoriščene.
• Ne poznamo razmer.
• Stanje je dobro, podjetje seli zaradi cenovnih razlogov proizvodnjo v druge države.
Strateške razvojne usmeritve
• Razvoj podjetništva:x,x,x,x,x,x
• Razvoj turizma: x,x,x
• Razvoj kmetijstva
• Urejanje infrastrukture
• Gradnja stanovanj: x,x
• Prostorski razvoj
• Varstvo okolja:x,x
• Zagotavljanje oskrbe prebivalcev na področju zdravstva
• Kulturna dejavnost
Predlagani projekti
• Dokončanje obrtne cone (Vogarjevo, Vivodovi travniki)
• Infrastrukturna ureditev poslovne cone Glančnik
• Nasplošno projekti s področja prostorskega razvoja, športa-rekreacije, turizma
• Vzpostavitev interdisciplinarne skupine strokovnjakov za privabljanje inovatorjev in omogočanje realizacije njihovih idej
• Ureditev dostopne ceste za Podzemlje Pece
• Razvoj Geoparka Karavanke
• Občina Mežica sodeluje pri projektu visokonapetostnega daljnovoda (rang investicije 25 mio €)
2. Ključni problemi.
Namen: Na osnovi obstoječe situacije v občini definiramo, kateri so tisti ključni problemi, s katerimi se srečujejo podjetja v občini Mežica.
Ključni poudarek:
• Pomanjkanje delovnih mest in programov za podjetja, ki bi spodbudili njihov razvoj – inertnost v komunikaciji podjetij in podpornega okolja – podjetja navkljub izraženemu interesu za črpanje razvojnih sredstev ne iščejo podpore v že ustaljenih subjektih podpornega okolja.
• Obstajata dva pola podjetij: večji igralci, ki dobro poslujejo, vendar se z okoljem ne povezujejo (predvsem TAB), in mali podjetniki, ki za svojo širitev nimajo dovolj prostorskih pogojev in si poslovne lokacije urejajo tudi v okviru naselij kot npr. Stržovo. Postavlja se vprašanje, kako angažirati večja podjetja – naslednji korak je anketiranje na lokaciji podjetij. Podjetjem je potrebno s predhodnim screeningom tehnoloških postopkov ponuditi konkretne vsebine za angažiranje javnih sredstev in jih tako pritegniti v vzpostavitev poslovnega modela Lokalne gospodarske agende.
• Struktura delovnih mest – v času negative gospodarske rasti mora biti razvojna usmeritev tudi zadržanje sedanjega stanja.
• Struktura zaposlenih - Pomanjkanje kvalitetnih delovnih mest
• Pomanjkanje programov za podjetja, ki bi omogočali dodatno zaposlovanje
• Obremenjenost okolja zaradi pretekle industrije
• Strukturna nerazvitost.
• Navkljub nizkemu nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, nizkemu komunalnemu prispevku občina ni uspela pridobiti novih podjetij s svojimi programi – obstaja močna omejitev prostora –prostor določa omejitve in usmeritve tudi za razvojno načrtovanje. Izkoristiti je potrebno poslovno cono na Glančniku.
• Problem trgovine, kjer prihaja do neusklajenosti med ponudbo in povpraševanjem
3. Razvojni potenciali
Namen: Opredeliti razvojne potenciale kot tiste danosti in dejavnike v občini, ki predstavljajo temelj za nadaljnji razvoj.
Ključni poudarek:
• Podzemlje Pece – ohraniti status rudnika –odprtje jame, lastniška konsolidacija, obstaja interes za vstop v lastniško strukturo novoustanovljenega podjetja, npr. d.d. – področje je obdelano v poglavju turizma.
• Študentje: V šolskem letu 2011/2012 je bilo na visokošolske zavode in univerze vpisanih xy študentov iz občine Mežica. Ti predstavljajo potencial za nove programe ob predpostavki, da občina ustvari pogoje za nastanek novih podjetij.
• Mladi izobraženi ljudje: Med 3388 prebivalci Mežice, ki so stari nad 15 let jih je 351 z visoko ali višjo izobrazbo, kar predstavlja dobrih 10 %.
• Obmejna lega: Občina Mežica leži na meji z Avstrijo in ima na svojem ozemlju tudi maloobmejni mejni prehod Reht.
• Regionalno povezovanje občin v Koroškem prostoru in prekomejni regiji: Občina Mežica se s povezovanjem z drugimi občinami v regiji vključuje v skupne razvojne aktivnosti, skozi katere udejanja svoje razvojne potenciale in interese. Prav tako je občina Mežica povezana in aktivna v sodelovanju z občinami v sosednji Avstriji, s katerimi se združujejo v okviru pobude »Dežela okrog Pece - Petzenland«. Občina mora v okviru priprave razvojnega programa pripraviti projekte, s katerimi želi kandidirati na razvojna sredstva v naslednjem programskem obdobju.
• Gozdovi: Bogati gozdovi hribov, ki obdajajo občino Mežica, so pomembni za uresničevanje ekonomske (les kot surovina), ekološke – okoljevarstvene (čisti zrak, varovanje pred erozijo tal), hidrološke (ohranjanje kvalitet vodnih virov), biotopske (ohranjanje redkih rastlinskih in živalskih vrst) in socialne funkcije (turizem, pohodništvo, rekreacija, alternativno zdravljenje).
• Voda: Občina Mežica ima kvaliteten vodni vir, ki količinsko pokriva potrebe občine.
• Rudnik - prostornost in klimatski pogoji: Skladišče za blagovne rezerve, Eksplozivno varjenje, Rudarjenje toplote
• Z vidika pridobivanja novih investitorjev je potrebno v največji možni meri izkoristiti možnosti, ki jih omogoča model Javno-zasebnega partnerstva.
4. SWOT analiza
Namen: Pri SWOT analizi vzamemo pod drobnogled štiri aspekte in sicer prednosti, slabosti, priložnosti ter nevarnosti. Namen analize je pomoč pri strateških odločitvah, kam točno usmeriti poslovanje, katere programe opustit ali jih ojačiti ali podobno.
Ključni poudarek:
Primer SWOT analize za občino Mežica
PREDNOSTI
- GEOGRAFSKA LEGA
- NARAVNE DANOSTI
- TRADICIONALNA ZNANJA
- KULTURNA IN ZGODOVINSKA DEDIŠČINA
SLABOSTI
- ŠIBKO PODPORNO OKOLJE
- SLABE CESTE
- POMANJKANJE INICIATIV
- NIZKA KUPNA MOČ
- NEZAINTERESIRANOST IN NEAMBICIOZNOST PREBIVALCEV
PRILOŽNOSTI
- POSEBNE RAZVOJNE SPODBUDE
uveljavitev ekoloških standardov, uvedba
davkov, razvoj dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu, spodbude za razvoj podjetništva, povezovanje podjetnikov po dejavnostih
- IZKORIŠČANJE NARAVNIH BOGASTEV
- AKTIVIRANJE ČLOVEŠKIH POTENCIALOV:
aktivnejše vključevanje domačih strokovnjakov v posamezne projekte, spodbuditi izobraževanje in usposabljanje za perspektivne dejavnosti, načrtno vključevanje ljudi v razvoj,
- SPODBUJANJE RAZVOJA TURIZMA
- PROSTORSKI RAZVOJ
OVIRE
- PREVILIKA CENTRALIZACIJA DRŽAVE IN OMEJENE PRISTOJNOSTI LOKALNE SKUPNOSTI
- PREMALO SODELOVANJA IN POVEZANOSTI:
nesodelovanje posameznikov v dejavnostih, sekcijah;
premalo sodelovanja med občino in podjetji, šibka povezanost s sosednjimi občinami, z Avstrijo in EU
- POMANJKANJE INFORMACIJ IN ZNANJA:
pomanjkanje znanja, predvsem
specialističnega, nepripravljenost za pridobivanje novih znanj, neprilagojenost sodobnim zahtevam, slab dostop do poslovnih informacij, slaba realizacija idej, ni nagrajevanja ljudi za ideje, tradicionalen način razmišljanj
- NEZADOSTNO RAZVITA IN VZDRŽEVANA INFRASTRUKTURA:
še vedno slabe ceste, pomanjkanje komunalno opremljenih parcel za industrijsko gradnjo, neizkoriščene obstoječe proste kapacitete
- NADALJEVANJE TRENDA ODLIVA MLADIH,
- IZOBRAŽENIH KADROV
5. Vizija
Namen: Vizija je obris želenega stanja na dolgi rok, pri katerem zanemarjamo množico podrobnosti.
Ključni poudarek:
Vizija je prepoznana kot eno ključnih področij priprave razvojnega programa – kaj želi občina Mežica ustvariti v okviru zelo omejenih prostorskih možnosti?
6. Strateške razvojne usmeritve
Strateške razvojne usmeritve so dolgoročne, splošnejše razvojne usmeritve po posameznih področjih, ki jim bo občina s svojimi aktivnostmi sledil.
Ključni poudarek:
Debata je pokazala, da je potrebno tudi gospodarstvo obravnavati z vidika celostnega razvoja občine. V tem kontekstu bo potrebno predvsem pripraviti projekte razvoja občine za naslednja področja; komunala, IKT infrastruktura, turizem, ekologija, energija, podjetništvo, podpora razvojnim projektom podjetjem in drugo.
Bistvo razvojnega modela občine mora biti sodelovanje posameznih akterjev okoli skupnih projektov, s katerimi bo občina lahko pridobivala dodatne finančne vire. Da pa bi prišli do skupnih projektov, ki bi vključevali tudi subjekte, ki bodo pripravljeni nositi stroške zagonskih aktivnosti, se tem trenutku postavlja vprašanje, ali v občini obstaja takšno razmišljanje. Takšen pristop moramo tudi testirati v naslednji fazi priprave programa.
Glavna aktivnost razvojnega modela bo poiskati subjekte z novim načinom razmišljanja in nato pripraviti skupne projekte. Glede na dogajanje na delavnic lahko zaključimo, da uvodni interes obstaja – ko podjetja govorijo, da je potrebno generirati prave ideje in vzpostaviti okolje za njihovo nadaljnjo artikulacijo, je to dober znak – nosilci torej obstajajo. Občina ima v teh aktivnostih predvsem vlogo mediatorja, svojo korist pa mora videti v večanju svojega vira financiranja. Podjetja posledično (kot je razmišljal g. župan) z dobrim poslovanjem povečujejo možnosti sofinanciranja tudi občine – in to je pravi razvojni krog, ki ga lahko prvič poskušamo skleniti s pripravo lokalne gospodarske agende.
Zmotno je razmišljanje, da ti nekaj da država in je zastonj, ker se vse - tudi evropski projekti -financirajo iz skupnega vira, ki se polni preko pobranih davkov. Iz tega razloga je potrebno okrepiti predvsem večanje osnovnih virov.
Kar se gospodarskega razvoja tiče, so se oblikovale dve skupini prioritetnih aktivnosti:
• Aktivnosti in ukrepi za obstoječa podjetja
• Aktivnosti in ukrepi za mlada podjetja
V zaključni fazi so bile nakazane možnosti, da dobra obstoječa podjetja postanejo nosilci razvoja v širšem obsegu, predvsem v smislu vzpostavitve inovativnega okolja, ki bo poleg zagotavljanja razvojnih možnosti (generiranje idej, povezovanje, financiranje,…) za lasten razvoj pomenilo tudi priložnost za nastajanje novih podjetij. Na ta način bi občina tudi proaktivno naslavljala negativne demografske trende in odigrala predvsem mediatorsko vlogo v procesu vzpostavitve inovativnega okolja.
Strateške razvojne usmeritve so:
• Ohranitev in razvoj malega gospodarstva
• Angažma velikih (večjih) podjetij
• Nadgradnja obstoječih gospodarskih programov
• Ureditev prostorskih in infrastrukturnih pogojev za razvoj malega gospodarstva
• Spodbujanje podjetniške miselnosti in klime
•
7. Strateški cilji
Strateški cilji so dolgoročno kvantificirana – ovrednotena, želena stanja, ki jih želimo doseči.
Cilje bomo opredelili po izvedenih intervjujih z velikimi podjetji.