Predavala je Mateja Kržin, tuina terapevtka, naturopatinja in učiteljica joge. V uri in pol druženja smo odstirali tančico, ki povezuje čustva in bolezni. 

Zavedanje povezave med umom in telesom še zdaleč ni novo. Še pred 300 leti je skoraj vsak medicinski sistem po svetu zdravil um in telo kot celoto. V 17. stoletju je zahodni svet začel razmišljati o umu in telesu kot o dveh ločenih entitetah in telo obravnavati kot stroj, skupaj z zamenljivimi, neodvisnimi deli, brez kakršne koli povezave z umom. Zahodno stališče ima nekatere prednosti, je osnova za razvoj kirurgije in za zdravljenje poškodb, vendar pa je močno zmanjšalo znanstveno raziskovanje človekovega čustvenega in duhovnega življenja ter iz tega naslova prirojene sposobnosti samozdravljenja.

Skozi modrost tradicionalne kitajske medicine nam telo veliko razkriva

Šibka jetra nam govorijo o neustrezno izraženi jezi in v svojem pozitivnem vidiku iščejo zdravo individualnost, – pljuča in debelo črevo povedo, česa se preveč oklepamo in ne spustimo iz sebe, – ledvice in mehur govorijo zgodbo o strahovih, – ščitnica se želi svobodno izraziti, – srce hrepeni po ljubezni, – oči želijo videti jasno in nezlagano, – ušesa pa tako slišati, – hrbtenica bo ponosno pokončna, ko bomo prevzeli odgovornost in se postavili zase,–- želodec bo radosten, ko ne bo več kot ''koš za smeti'' in požiral vsega odvečnega, tako hrane kot občutkov.

V 20. stoletju se je strogi alopatski pogled začel postopoma spreminjati tudi na zahodu. Zdravniki in terapevti so znova začeli proučevati vez med umom telesom in znanstveno dokazovati te zapletene povezave. 

Ker ima jezik vzhodne medicine ezoterični pridih, so te povezave razložene nam bližje, in sicer tako, da imajo možgani in periferni živčni sistem, endokrini in imunski sistem, pa tudi vsi organi našega telesa in vsi čustveni odzivi, ki jih imamo, skupen kemični jezik in nenehno komunicirajo med seboj. Ta kemični jezik so naši hormoni.

Vedno bolj je uveljavljena psihonevroimunologija (PNEI), ki razkriva interakcije med psihološkimi procesi, živčnim in imunskim sistemom, odlikuje pa jo interdisciplinarni pristop, saj vključuje psihologijo, nevroznanost, imunologijo, fiziologijo, endokrinologijo in revmatologijo. Na ta način odkriva vzroke vseh tistih bolezni, ki jih danes ne znamo razvozlati in ponuja nove načine zdravljenja. Veda je znanstveno utemeljena in je kot študij na voljo v prenekaterih medicinskih študijskih središčih. 

Naši občutki igrajo pomembno vlogo pri tem, kako usmerjamo tok svojih misli, ker misli pomembno vplivajo na naša dejanja. Naša dejanja oblikujejo našo osebnost. Zato smo na predavanju poleg teorije pokukali tudi v nekatere oblike samopomoči in načine, kako bolje prepoznati svoje občutke in doživljanje sebe in življenja.  

Besedilo: Mateja Kržin