Zmerna gospodarska rast, okoli 3 odstotke, bo zagotovila blaginjo, nam govorijo politiki in gospodarstveniki. Na drugi strani znanstveniki že več desetletij opozarjajo, da zasledovanje gospodarske rasti in gonja po dobičku potiska Zemljine ekosisteme preko zmožnosti, da ti podpirajo življenje na njej.

Po zaslugi nepremišljenih dejanj, pohlepa in potrošnje, predvsem bogatih držav Zahoda, smo prestopili že štiri planetarne meje, znotraj katerih je bivanje še primerno oziroma možno, dve od teh sta ključni – biosferna integriteta in podnebno segrevanje. Zlasti zaradi rabe fosilnih goriv v ozračje izpuščamo prekomerne količine toplogrednih plinov in grozljivo hitro segrevamo Zemljo. Posledice že zdaj čutimo v obliki bolj pogostih in bolj intenzivnih suš, vročinskih valov, poplav in neurij. Naravo, ki je bistvena za naše preživetje, in blaži ekstremne vremenske pojave, najbolj siromašimo z netrajnostnim kmetijstvom, predvsem živinorejo. Od celotne biomase sesalcev na Zemlji zgolj 4 odstotke predstavljajo divji sesalci, 36 odstotkov ljudje in kar 60 odstotkov naša živina.

Znanstveniki svarijo, da potrebujemo hitre in drastične spremembe družbenoekonomskega sistema, trajnostno rabo energije in pridelovanje hrane, sicer lahko postane že čez približno desetletje stanje na Zemlji nevzdržno. Smo prva generacija, ki se tega zaveda in najverjetneje zadnja, ki lahko to tudi spremeni.

Kako lahko pomagaš?

Izobrazi se, govori o tem, preudarno voli, sodeluj v okoljskih akcijah, npr. v akcijah gibanja Mladi za podnebno pravičnost ...

Besedilo: Miha Mikelj