V sredo, 6. novembra, sta nam v Mladinskem centru AIA popotnika Miha Mikelj in Saša Škof predstavila del neverjetnega ''životinjskega carstva'' Avstralije. Tudi onadva sta se z nevarnimi živalmi soočala zgolj v senzacionalističnih novicah, kljub potikanju po še tako divjih predelih avstralskega kontinenta. Sta pa za to videla dober meter in pol visokega ptiča, katerega odtisa ni moč ločiti od dinozavrovega – kazuarja. Na obali otočka na vzhodni obali Avstralije sta v enem potopu srečala manjšega morskega psa, skate in celo želvo, na kopnem pa koale, kenguruje in predstavnike največjih pajkov, ki pletejo mreže zlate barve, imenovanih zlati mrežar (angl. Golden silk orb-weavers). Na Velikem koralnem grebenu sta plavala med jatami mavričnih ribic, malo južneje pa sta občudovala največje akrobate na svetu – kite grbavce. Na jugu Avstralije, kjer se že poznajo vplivi bližine Antarktike, sta se čudila trdoživosti malih pingvinov, 'Južnomorskih kitov' (angl. Southern right whale) in tjulnov.

Žal sta med potovanjem spoznala tudi negativne plati Avstralije, predvsem človekove negativne vplive na naravo. Tudi Avstralci namreč v veliki meri krčijo naravno okolje, kurijo fosilna goriva in onesnažujejo okolje in s tem šibijo ekosisteme. Prav Veliki koralni greben je eden od bolj občutljivih sistemov, ki ga fatalno ogrožata predvsem segrevanje in zakisovanje oceanov zaradi posledic podnebne krize in onesnaževanje osnovne kmetijske dejavnosti, predvsem živinoreje. 

A Avstralija nam ponuja tudi enega lepših primerov ponovne okrepitve živalske vrste – kite grbavce smo s prekomernim kitolovom porinili na rob izumrtja, kar pa smo uspešno zaustavili leta 1985 z uveljavitvijo zakona o prepovedi kitolova. 

Besedilo: Saša Škof