Svoje popotovanje sva pravzaprav začeli z obiskom Galapaškega otočja, ki je prav gotovo ena izmed najboljših in najpomembnejših lokacij, ki jo ob potovanju po Ekvadorju preprosto morate obiskati. Cenovno je to najdražji del države, vendar se ob pogledu na živalsko barvitost, ki prekriva otoke, vsak dolar poplača. Vulkansko otočje sestavlja trinajst glavnih otokov, le pet jih je poseljenih. Midve sva obiskali otok Santa Cruz, kjer sva že takoj dobili edinstven vtis o otočju. Namreč, morski levi in različne vrste legvanov ležijo ter hodijo praktično povsod in takoj postane jasno, da imajo živali na otočju glavno besedo, ljudje pa smo zgolj obiskovalci. Galapaške želve, kuščarji, pelikani in flamingi mirno ubirajo svoje poti in se sploh ne pustijo motiti. Sosednji otok Isabela, ki je tudi največji otok Galapagosa, pa nama je ponudil tudi čudovito izkušnjo pisanega morskega sveta, od starih znancev, plavajočih legvanov in morskih levov, vse do čudovitih jat ogromnih rib, morskih psov, morskih želv, skatov in pingvinov.
Navdušenja polni sva nato pot nadaljevali po celinskem delu Ekvadorja. Na hitro sva si ogledali Guayaquil, metropolitansko mesto, ki prikaže vse čare in tudi obremenitve velikega mesta. Staro mestno jedro je čudovito ohranjeno in ponuja prijeten sprehod in hkrati vpogled v zgodovino. Prijaznost ljudi je tu presegla vsa najina pričakovanja, saj sva v zagati, ko v tem velikem mestu nisva vedeli, kako in kam, takoj dobili pomoč domačinov, ki kljub najini polomljeni španščini niso obupali.
Glede na to, da sva obe ljubiteljici narave, sva se kaj hitro odpravili iz mesta proti višje ležečim predelom. Na poti v mestece Cuenca sva prečkali tudi nacionalni park Cajas, kjer se nadmorska višina povzpne tudi na 4000 m. Cuenca, prikupno kolonialno mesto pod Unescovo zaščito, nama je prineslo tudi več možnosti okušanja tradicionalnih kosil, tudi hrane drugih držav Južne Amerike (predvsem kolumbijske in venezuelske), sveže sadje pa sva lahko kupili kar na ulici pri tradicionalno oblečenih staroselkah.
Iz Cuence sva se podali proti severu po tako imenovani Aveniji vulkanov, saj se na razdalji 300 km nahaja več kot 30 vulkanov, od katerih jih je nekaj še vedno aktivnih. Že pred odhodom v Ekvador je najino pozornost pritegnil vulkan Quilotoa z zelenkasto modrim jezerom znotraj kraterja. Poleg tega, da ponuja čudovit razgled, je tu na voljo tudi obilica pešpoti bodisi okoli kraterja bodisi do katere izmed sosednjih vasic. Slednje so dom avtohtonemu prebivalstvu Kichwa, ki govori istoimenski jezik. Kljub začetnim višinskim težavam (Quilotoa se nahaja na dobrih 3900 m) sva uživali v čudoviti zeleni naravi in najin korak prilagodili pomanjkanju sape. Srečali sva tudi nekaj alpak, ki jim mraz na teh višinah ne pride do živega.
Pot naju je nato popeljala še do mesteca Mindo na severu države, ki je prav tako bogato s floro in favno. V skoraj džungelskem vzdušju je namreč moč najti več kot 400 vrst ptic. Midve sva pogled obračali za tukani, številnimi pisanimi kolibriji in metulji. Brbončice pa sva dodobra razvadili s pravo ekvadorsko čokolado. Ob okušanju sva izvedeli tudi vse o postopku izdelave čokolade – od kakavovcev do okusne čokoladne ploščice.
Kot se spodobi, sva zadnje dni namenili še nakupovanju spominkov na eni izmed najznačilnejših sobotnih tržnic v mestu Otavalo. Del mesta praktično zaprejo in že od zgodnjih jutranjih ur naprej postavljajo brezštevilne stojnice z oblačili, hrano, nakitom in še z marsičim. Na poti v prestolnico sva se ustavili še na ekvatorju, kot je tudi prav, če sva že v državi, ki je po slednjem dobila svoje ime. Zadnji dan najinega potovanja sva preživeli na prikupnih trgih, med očarljivimi kolonialnimi stavbami v živahnem utripu starega dela mesta Quito. Od Ekvadorja sva se poslovili z vzponom na mestni grič, s katerega sva užili še zadnji pogled na eno izmed najvišje ležečih prestolnic na svetu.
Ekvador se nama je vtisnil v spomin kot izredno raznolika država. Bučeči ocean, razgibani Andi, skrivnostni vulkani, poletna vročina in zgodnjepomladanski hlad, nešteto različnih živali, raznovrstno sadje in zelenjava, puste pokrajine in tropsko bujno rastje je le nekaj podob, ki sestavljajo najin Ekvador. Možnosti in priložnosti, ki jih ta razmeroma majhna, a kulturno in naravno izredno bogata južnoameriška država ponuja, pa je še veliko, zato le pot pod noge!
Besedilo: Nina Zalaznik in Klara Debeljak
