Vzgojo, ki sem jo oblikovala pri svojem delu v vrtcu in jo priporočam staršem, imenujem ''vzpodbudna vzgoja''. Pri tem načinu vzgoje otroku s spodbudo pomagamo k napredku, dejavnostim in samostojnosti. Vzgajajmo jih z ljubeznijo, pohvalo, spodbudo, iskanjem dobrega v otroku in postavljanjem meja. Pomembno je tudi, da pri tem upoštevamo posameznega otroka, saj so otroci različni.

Pri vzgoji otrok priporočam, da se že od malega izogibamo prepovedim, zapovedim, ustrahovanju, žaljenju ter fizičnemu nasilju. V jezi, razburjenju ali slabi volji otrokom sporočamo tisto, kar nam ni všeč. Ta način vzgoje ima za posledico slabe odnose med starši in otroki, v otrocih pa se razvija slaba samopodoba.

Zato se izogibamo besedam: že spet; vedno kričiš; nikoli ne poslušaš, ne pospraviš; vedno se umažeš, poliješ; vse razbiješ; pazi; padel boš; ne tekaj; neroda; lenoba; nič ne znaš ...

Za dober odnos z otrokom pa je dobro, da mu povemo, kaj je naredil dobro, kaj nam je pri njem všeč: njegov odnos, značajske lastnosti, delo za šolo, domače obveznosti ... Tako se v otroku razvija dobra samopodoba, ki mu omogoča, da ga v šoli ni strah pred nastopanjem in odgovarjanjem na učiteljeva vprašanja.

Uporabljajmo besede: všeč mi je; rada imam; povedal si; potrudil si se; danes ti gre bolje; uspelo ti bo ...

Najpogosteje pri otrocih opazimo tisto, kar nam ni všeč. Vsak otrok, tudi najbolj navihan, ima veliko dobrega v sebi, le poiskati moramo dobro. Kadar iščemo dobro, dobro tudi najdemo. Tisto, kar poudarjamo, tisto tudi raste!

 
Besedilo: Zinka Ručigaj  

Foto: Brane Tomšič