Vsa živa bitja hrepenimo po sreči in zadovoljstvu, po užitku. To je naš naravni položaj, brez katerega ne moremo živeti. Zato je vsako naše dejanje, zavestno ali podzavestno, usmerjeno k temu cilju. Vendar imamo ljudje veliko različnih, celo nasprotujočih si predstav o tem, kaj nas osrečuje. En posameznik hoče prevladati nad drugim, ena skupina nad drugo, ljudje se sovražijo, se prepirajo, izkoriščajo, spletkarijo, vsak ima svoj ločen interes ...

Toda pravo lepoto prinaša enotnost. Čar glasbe je v harmoniji. Če bi violina igrala v nasprotju s flavto in bi tolkli po bobnih tja v tri dni, orgle, kitaro in kontrabas pa bi vsak igral po svoje, bi nastal neznosen trušč. Ko pa se vsi glasbeniki trudijo igrati ubrano in enotno, ustvarijo sozvočje, ki poživlja duha in osrečuje.

Tako deluje tudi glasba življenja. Dokler si vsak prizadeva za svoj sebični cilj in se pri tem ne ozira na druge, živimo v peklu – tako kot v zgodbi z dolgimi žlicami. V peklu so imeli trpini poln lonec hrane, vendar samo žlice z dolgim ročajem, tako si hrane nikakor niso mogli nesti v usta. Pri svojih prizadevanjih so se poparili in umazali, nič pa niso mogli pojesti. V nebesih je bil prizor enak, le da so z dolgimi žlicami nebeščani iz kotla nosili drug drugemu v usta in niso zaman poskušali hraniti sebe.

V Inštitutu Veda o življenju vsakomur pomagamo najti življenjsko harmonijo s svojimi bližnjimi. V ta namen pripravljamo različna predavanja o osebnostni in duhovni rasti in imamo osebno svetovanje. Naš stik lahko najdete na: vedaozivljenju.com.

Besedilo in foto: Blaž Mihelič