V sredini januarja smo člani ZB Mengeš opravili decembrski občni zbor, ki je bil takrat odpadel zaradi »bolezni v ansamblu«.

Takoj na začetki smo pozdravili nove člane in jim poklonili knjigo Kamniško Zasavski odred. Knjigo je napisal naš krajan Ivan Vidali. Po njegovi smrti je rokopis vrsto let sameval v predalu njegove pisalne mize. Šele nekaj let nazaj je knjigo založil in izdal Franci Gerbec iz Domžal. Knjiga govori o pomenu vzdrževanja svobodnega ozemlja v Moravški dolini za prehod borcev in aktivistov med Gorenjsko in Štajersko ter Ljubljansko pokrajino.

Ko smo opravili vsebinski del zbora, glavna tema je bila, kaj imamo namen narediti v letošnjem letu, smo si ogledali kratek film S kamero v partizanski zasedi. Film prikazuje dogodke iz bojne poti Šlandrove brigade od njene ustanovitve leta 1943 do konca vojne. V film so avtorji vključili originalne filmske posnetke zbora brigade na Menini planini, uničenja Nemške kolone v Črnem grabnu, bojev pri osvoboditvi mesteca Ljubno, bivanja brigade na snegu v zadnji vojni zimi ter konca vojne.

Film je spodbudil Vojka, da je začel pripovedovati o svojem očetu, kako je na Jesenicah pobegnil s transporta v Nemčijo, se skril pod vlak in se na podvozju vagona pripeljal nazaj v Kranj. In kako se je skrival na poti domov. Za vsako hišo, kjer je prespal, je vedel in jo kazal svojim otrokom. Srečno se je vrnil in se nato takoj vključil v Šlandrovo brigado. Spomnil se je tudi osvobajanja Ljubnega. Nekoč, po vojni je z avtom peljal tja družino. Na cesti so se peljali mimo cestarja, oče je sunkovito zavrl, skočil iz avta in stekel proti njemu. Mama je zavpila, ali se bosta stepla. Oče pa je tesno objel bojnega tovariša.

Tudi Zdenka se je razgovorila in povedala, kaj vse se je dogajalo njihovi družini. Takrat so živeli v majhni vasi blizu Rajhenburga. Od blizu je lahko gledala, kako so Nemci izseljevali domačine, da bi tja naselili Kočevarje. Povedala je, da so njihovo domačijo partizani izbrali za javko, v njej so imeli tudi zborovanja z ljudmi, da bi jim povedali, za kaj se borijo. Bili so izdani, Nemci so pri njih ujeli dva partizana. Očeta so odpeljali v Dachau. Imel je srečo in se je po vojni vrnil domov.

Cela Zdenkina pripoved je dolga za samostojno objavo. Ura je tekla. Predvideni čas zbora smo krepko prekoračili.

Mirjan Trampuž, predsednik ZB Mengeš