Logo MojaObčina.si
DANES
18°C
8°C
JUTRI
25°C
7°C
Oceni objavo

Dnevnik objavil intervju župana Franca Jeriča z naslovom "Dokončanje obvoznice bo Mengšu prineslo tudi urejeno mestno središče

V torek, 9. januarja 2018 je lokalna dospisnica Anita Vošnjak objavila intervju z županom Francem Jeričem, ki je na spletni strani časnika na voljo le naročnikom in registriranim uporabnikom, zato ga objavljamo tudi na portalu.
V četrtem mandatu, za katerega se bo jeseni znova potegoval, mengeški župan Franc Jerič razvojne načrte občine povezuje predvsem s težko pričakovanim dokončanjem obvoznice, ki bo omogočilo tudi oblikovanje mestnega središča. Letos naj bi v Mengšu dokončali tudi stanovanjsko-poslovno sosesko s trgovino v središču kraja in začeli gradnjo telovadnice, za kar bodo v občini, ki ni zadolžena niti za evro, najeli kredit.

 

Kljub že zgrajenemu delu obvoznice se po državni cesti skozi mestno središče še vedno valijo trume tovornjakov. Verjamete, da vam bo letos končno le uspelo zgraditi manjkajoči del obvoznice?

Čeprav imamo za seboj desetletja slabih izkušenj, v to zdaj trdno verjamem, saj se že dve leti redno sestajamo s predstavniki DRI upravljanje investicij d.o.o., ki zagotavljajo, da je zdaj denar zagotovljen in je oddana vloga za gradbeno dovoljenje. Razpis za izvajalca del naj bi bil objavljen še ta mesec. Smo pa tudi po gradnji prvega dela obvoznice še kar sedem let poslušali izgovore glede pristojnosti za gradnjo in pomanjkanja denarja. Manjka nam prav poldrugi kilometer, ki nas prometno najbolj obremenjuje. Po Prešernovi cesti se namreč še vedno vali pretežni del tovornega prometa iz Štajerske proti Brniku in Gorenjski, saj tovornjaki zavijejo z avtoceste v Lukovici in nadaljujejo pot na Gorenjsko skozi Mengeš in Vodice ter se tako izognejo cestnini.

Zaradi obvoznice so občani ustanovili civilno iniciativo, ki je pripravila dva odmevna protestna shoda.

Zaradi protestov smo imeli v rokah le še trdnejše argumente pri prepričevanju odgovornih za gradnjo. Prvega shoda sem se tudi sam udeležil kot občan in župan in videl, da so se policisti bolj ukvarjali z udeleženci protesta kot z nevzdržnimi prometnimi razmerami. In čeprav smo jih večkrat prosili, da bi bili na naših cestah pogosteje prisotni in bi dosledneje kaznovali vsaj voznike tovornjakov, ki se ne zmenijo za prometno signalizacijo na Kolodvorski, Kamniški in Grobeljski cesti, nismo zaznali, da bi prekrškarje pogosteje preganjali. Zato upamo, da jim bodo kmalu uspeli učinkoviteje stopiti na prste medobčinski redarji, saj smo z novim letom dodatno zaposlili še dva redarja.

Kako bo potekal promet skozi središče kraja po gradnji obvoznice?

S prometno signalizacijo in novo prometno infrastrukturo bomo preusmerili tranzitni tovorni promet iz naselja. Razmišljamo pa tudi, da bi lokalni tovorni promet za oskrbo trgovin in podjetij v središču časovno omejili. Seveda bomo prej pripravili celostno prometno študijo, v prihodnjem proračunu načrtujemo tudi ureditev dveh krožišč pri gasilsko-godbenem domu in v Velikem Mengšu, kjer se razvrščajo vozila za Brnik, Kamnik in Radomlje. Prostora za njuno umestitev je dovolj, seveda za potrebe lokalnega prometa.

Kako pa potem nameravate urediti osrednje mestno središče?

Na občinskem svetu se bomo še to pomlad posvetili idejnemu predlogu ureditve mestnega središča med kulturnim domom, občino in objektom Naš slamnik. Za kulturnim domom se predvideva gradnja nivojskega parkirišča za 180 avtomobilov, na sedanjem parkirišču pa bi lahko uredili večnamenski prostor za prireditve. Seveda bomo morali tudi v Mengšu razmisliti o uvedbi simbolične parkirnine, kulturni dom pa naj bi dobil novo fasado.

Civilna iniciativa za prometno ureditev je imela veliko pripomb tudi na širitev logističnega centra družbe Klemen transport. Kako je s tem?

V pripravi so spremembe in dopolnitve podrobnega občinskega prostorskega načrta za to območje. Kako bodo presojali svetniki, ni mogoče napovedati, saj si še pravniki in strokovnjaki niso enotni. Civilna pobuda bi rada preprečila vsakršno širitev dejavnosti na tem območju, zlasti ob razbremenilniku ob Pšati.

V občini Mengeš je bilo že doslej precej priseljevanja. Kako rešujete problem mest v vrtcih in šolah?

Že leta v vrtce zajemamo prav vse malčke, tudi letos smo v Gobici zagotovili dodatno enoto, saj se vsako leto rodi okrog sto novih občanov. Visok standard ponujamo tudi šolarjem, ki so lani pridobili moderno opremljen prizidek s šestimi učilnicami in štirimi kabineti. Prostorsko problematiko na šoli bomo dokončno rešili z gradnjo športne dvorane in preureditvijo obstoječe telovadnice v kuhinjo, jedilnico, knjižnico in kabinete. Zgledno pa skrbimo tudi za športna, kulturna in humanitarna društva, ki jih v občini ne manjka. Občani radi pohvalijo urejenost športnega parka pod Gobavico, lani smo končali gradnjo optičnega omrežja, občanom subvencioniramo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, subvencioniramo tudi šolske prevoze. Vseskozi se trudimo izboljšati prometne povezave, v sodelovanju s sosednjimi občinami pripravljamo gradnjo kolesarske steze do Ljubljane.

Je še kaj prostora za nove priseljence?

Letos zagotovo, saj bo končno na voljo nova stanovanjsko-poslovna soseska v središču velikega Mengša. Ureditve in naselitve soseske bodo zagotovo veseli tudi bližnji stanovalci, saj bodo z njo dobili dolgo težko pričakovano trgovino. Zaživela naj bi v drugi polovici leta. Spomladi bomo končali tudi rekonstrukcijo Ropretove ulice in tako s kanalizacijo stoodstotno opremili Mengeš, Topole in Loko. Tudi novi vodovodni sistem bo zmogel nove občane.

Kaj bo najpomembnejša naložba v tem letu?

Zagotovo gradnja športne dvorane, ki jo že dolgo načrtujemo. Končana bo naslednje leto. Gre za klasično dvorano v velikosti rokometnega igrišča, ki bo zadostila tudi potrebam krajanov in društev. Za projekt v vrednosti 4,5 milijona evrov smo imeli gradbeno dovoljenje že pred osmimi leti, a smo po tehtnem premisleku privarčevana sredstva začasno založili za medobčinske in kohezijsko podprte projekte oskrbe s pitno vodo in kanalizacijo. Tako imamo zdaj privarčevana dva milijona evrov, računamo, da nam bo milijon primaknil Eko sklad, za preostanek pa se bomo zadolžili, saj zdaj nismo zadolženi niti za en sam evro. Umestili jo bomo na območje zunanjih šolskih igrišč, ki jih bomo prestavili ob južni del šole. Pričakujemo, da pri gradnji ne bo prišlo do novih arheoloških najdb, saj so bila ta tla že prekopana in raziskana. Območje športnega parka ob šoli pod Gobavico je namreč eno izmed arheološko najbogatejših območij južnega dela Gorenjske, kjer bi lahko vsak odmik gradnje naložbo časovno zamaknil in podražil.

Besedilo: Anita Vošnjak
Fotografije: Luka Cjuha

Vir: spletna stran www.dnevnik.si 

Oglejte si tudi