Bogo Ropotar, podžupan občine Mengeš, je poudaril pomen prenosa znanja študentov v prakso: »Študentje so se na seminarju v okviru projektne naloge srečali z resničnim območjem, različnimi interesi prebivalcev in zahtevami okolja oziroma družbe. Vesel sem in verjamem, da smo Občina Mengeš in Fakulteta za arhitekturo skupaj s študenti našli način, kako sodelovati tudi v prihodnje. Mlade moramo spodbujati k samostojnemu razmišljanju.«

Študente, mentorja in vse prisotne je nagovoril tudi Franc Jerič, župan občine Mengeš ter jih opozoril: »Maketa Mengša prikazuje ideje, predloge študentov in predstavlja zgolj izhodišče. Čas bo tisti, ki bo pokazal kako in v katero smer se bo Mengeš razvijal, stroka pa bo podala smernice, navodila in izhodišča. Ideja mi je zelo všeč in predstavlja osnovo za razpravo o razvoju območja.« 

S predstavitvijo projektne naloge, ki je potekala v okviru seminarja v 2. letniku na smeri urbanizem, je začela mentorica doc. mag. Polona Filipič. Najprej se je zahvalila za priložnost, ki je bila študentom ponujena s strani Občine Mengeš: »Pomembno je, da se študenti pred zaključkom študija preizkusijo tudi v praksi. Zelo pomemben element urbanističnega načrtovanja je sodelovanje s prebivalci v okolju, ki ga projektiramo.« Pojasnila je tudi, da študente dokler so še na fakulteti spodbujajo k bolj drznem načinu razmišljanja in videnja prihodnosti. Posebej je izpostavila tudi, da je vse videno na otvoritvi in kasneje na razstavi le možen scenarij razvoja kraja, ki se bo razvil šele v prihodnosti in sicer v obliki za katero se bo odločila politika, odločevalci v prostoru in ljudje, ki tu živijo. V okviru projektne naloge »So mesta in je podeželje: Trajnostna soseska med mestom in podeželjem« pa so se študentje osredotočili predvsem na trajnostne zahteve: »S tem smo študente spodbudili k odstopanju od običajnega načina načrtovanja gradnje, ko prostor ni več vrednota, kar je zelo zaskrbljujoče.« Med izhodišči za doseganje trajnosti pa ni bila samo energijska trajnost, ampak predvsem trajnost s prometnih vidikov oziroma kako v urbanistični razvoj območja vključiti perspektivo trajnostne mobilnosti. Drugo pomembno izhodišče je bilo, kako v načrtovan razvoj območja vključiti ponovno vzpostavljanje sosesk. »Danes vsak živi v svoji hiši, za visoko ograjo – ljudje smo se začeli izolirati, kar za skupnost ni v redu«, je pojasnila mentorica in besedo predala Sinanu Mihelčiču, asistentu na seminarju.

Sinan Mihelčič je najprej predstavil celoten projekt, ki poleg občine Mengeš obsega še občine Kamnik, Trzin in Domžale: »Celoten projekt smo zastavili širše, ker smo želeli študentom pokazati, da vsak projekt, ki se zgodi v občini Mengšu, vpliva tudi na okoliške občine in obratno.« Pojasnil je, da so študentje 2. letnika, smeri urbanizem za nocojšnjo otvoritev razstave in predstavitev projektne naloge pripravili svoj pogled na urbanističen razvoj Mengša. Študentje so bili razdeljeni v sedem skupin, ki so ločeno obdelovali sedem območij med naseljem Mengeš in obvoznico v občini. Predvideli so, da bi se na omenjenem območju do leta 2050 lahko naselilo približno 6.000 novih prebivalcev.«

Sledila je predstavitev projektnih rešitev vseh sedmih skupin, ki so s projekcijo pokazali Mengeš v prihodnosti. Vse skupine so zasnovale trajnostne soseske kot preplet tipologij, geometrij in dejavnosti. Študentje so vključili veliko zelenih površin, tudi rekreacijske površine, predvsem sprehajalne in kolesarske steze, otroška igrišča, skupne površine za druženje in površine za druge funkcionalnosti. Hkrati pa so se usmerili k načrtovanju življenja v soseskah z manjšo uporabo avtomobilov ter posebej pazili, da z načrtovanimi stavbami niso presegli obstoječo višino blokov.

Po predstavitvi vseh sedmih skupin so se udeleženci razstave preselili k veliki maketi, kjer so bili obiskovalci pozvani k razpravi. Sinan Mihelčič, asistent na seminarju, je ob tem pojasnil: »Celotno projektno nalogo smo začeli z željo po dialogu in v pričakovanju povratnih informacij prebivalcev. Projektna naloga, ki je pred vami predstavljena v obliki makete je popolnoma študijske narave. Upam, da se bodo na ta način sprožili tudi komentarji, ki jim z veseljem prisluhnemo in bodo dobrodošli v razmislek tudi generaciji, ki bo zares zarezala v načrtovanje gradnje tega območja v prihodnosti.«

Delo študentov je v razpravi komentiral tudi arhitekt in urbanist Tomaž Schlegl. Projekt je pohvalil, študente pa pozval k dodatnem, pa vendar pomembnem razmisleku, kako bi povezali novodobno sosesko s starim mestnim jedrom: »Eden od aktivnosti, ki se izvajajo oziroma načrtujejo na občini je revitalizacija mestnega središča občine, predvsem oživitev centra mesta in preureditev cestnega režima.« 

Druženje in razprava o prihodnji urbanistični ureditvi v občini Mengeš se je ob maketah nadaljevala v neformalnih razpravah. 

Delo posameznih skupin bomo predstavljali v nadaljevanjih, vsak mesec bomo predstavili izhodišča in razmišljanja ene skupine študentov 2. letnika smeri urbanizma na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. 

Razstavljena maketa bo v prihodnjih dneh predstavljena v prostor pred knjižnico v Osnovni šoli Mengeš, kjer bo na ogled do konca šolskega leta.

Besedilo in foto: Tina Drolc