Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sobota, 20.10.2018

delno oblačno
Danes bo pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla. Šibka burja na Primorskem bo popoldne prehodno ponehala. Najvišje dnevne temperature bodo od 17 do 21, na Primorskem do 24 °C.
9°C | 20°C
nedelja, 19.10.2018
10°C | 21°C
ponedeljek, 21.10.2018
9°C | 12°C
torek, 22.10.2018
6°C | 16°C
sreda, 23.10.2018
5°C | 16°C
Opozorila
Sobota, 20.10.2018 ob 6h
Dodatnega opozorila ni.
9°C
20°C
delno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Lokalne skupnosti

Starosti prijazne skupnosti – svetovni ......


LOKALNE SKUPNOSTI

| |
06.09.2018      11:01
A A

Starosti prijazne skupnosti – svetovni odgovor na staranje prebivalstva


Občina Mengeš se odloča, da bo v prihodnjih letih posvetila več pozornosti pravočasnemu reševanju perečih nalog ob staranju prebivalstva; pri tem vstopa v družbo občin in mest po Evropi in drugega razvitega sveta, ki se ob tem povezujejo v svetovno in slovensko mrežo Starosti prijazna mesta in podeželske skupnosti. To je učinkovit program Svetovne zdravstvene organizacije (SZO, mednarodna kratica WHO), da bi ustrezno odgovorili na izzive staranja prebivalstva. Kaj je ta svetovni program?


Deli:

Slika krajev in skupnosti se v začetku tretjega tisočletja po vsem svetu spreminja zlasti v dvojem: ljudje se selijo v mesta in prebivalstvo se stara. Obe spremembi sta tesno povezani z  razvojem znanosti, tehnologije in demokracije. Razvoj slednje veča vrednost človekovega življenja. Čeprav je po svetu še veliko revščine in zapostavljanja, so v čedalje večjem delu sveta kulturne in materialne dobrine dostopne večini prebivalstva. Med temi dobrinami sta poleg miru osnovni socialna in zdravstvena varnost,  saj neposredno dokazujeta, v kolikšni meri družba spoštuje osebnost in življenje vsakega človeka.

V preteklem stoletju je človeštvo kljub dvema svetovnima vojnama na vseh področjih doseglo velik napredek. Posebej velik je bil napredek zdravstva, ki se kaže v obvladovanju in uspešnem zdravljenju prej neozdravljivih bolezni. Živimo bolj zdravo, bolj čisto, uživamo bolj neoporečno vodo in hrano, smo bolje oblečeni in obuti, stanovanja so varna in topla. Nalezljive bolezni manj kot kadarkoli prej ogrožajo življenja ljudi.

Posledica napredka je tudi ta, da vse več ljudi doživlja visoko starost. V zadnjih sto letih se je pričakovana življenjska doba podvojila. Delež starih ljudi hitreje narašča tudi zaradi nizke rodnosti – v Sloveniji je za tretjino prenizka, da bi ohranjala dva milijona domačega prebivalstva. Ob prelomu tisočletja je bilo na svetu 11 odstotkov ljudi starih nad 60 let, do leta 2050 pa računajo, da jih bo že 22 odstotkov; takrat naj bi bilo na svetu prvič v zgodovini več starih ljudi kakor otrok. V Sloveniji je že zdaj nad 20 odstotkov prebivalcev starih nad 60 let, čez 20 let kaže, da jih bo dvakrat več. Vse več je stoletnikov, v Sloveniji jih imamo že okrog 250; nekateri med njimi so še povsem samostojni. Naraščajoča dolgoživost iz leta v leto bolj spreminja tradicionalno sliko sveta. Vse probleme, izzive in možnosti, ki jih povzroča staranje prebivalstva, imenujemo demografska kriza. Beseda kriza ne pomeni samo težav, temveč tudi nove skrite razvojne možnosti.

Podaljševanje človeškega življenja je tesno povezano z urbanizacijo, to je z rastjo mest in urbanega urejanja podeželja z ugodnimi stanovanjskimi razmerami, informacijsko in drugo infrastrukturo. Danes že več kot polovica vseh ljudi na svetu živi v mestih, leta 2030 naj bi izmed petih Zemljanov že trije.

Da bi obvladovali na svetu demografsko krizo, je SZO pripravila program Starosti prijazna mesta in podeželske skupnosti, ki se širi po vsem svetu. Leta 2005 so na 18. svetovnem kongresu gerontologije (to je vede o staranju in starosti) v Rio de Janeiru sklenili, da je treba prisluhniti potrebam starajočih se ljudi in udejanjiti rešitve, s katerimi bodo naselja in življenje v krajevnih skupnostih bolj prijazna staranju in starosti. V 33 različnih mestih po vsem svetu so z raziskavo povprašali starejše ljudi, kaj je za njih starosti prijazno in kaj bi izboljšali na naslednjih pomembnih področjih življenja: v stavbah in na javnih površinah, pri prevozu, v svojih bivališčih, v družabnem življenju, pri vključevanju v dejavnosti družbe, pri zaposlitvah, pri obveščanju ter pri storitvah zdravstvenih in drugih služb v skupnosti. Enako so povprašali tudi oskrbovalce starih ljudi in izvajalce storitev v skupnosti. Na podlagi vseh mnenj in predlogov so za omenjena področja opredelili okrog 84 značilnosti starosti prijaznega mesta, izdali priročnik za uresničevanje projekta Starosti prijazna mesta in začeli oblikovati svetovno mrežo starosti prijaznih mest. Namen programa je, da se sleherno mesto oceni samo, kaj mora in zmore storiti, da bo staranju in starosti bolj prijazno. Priporočila zrcalijo predvsem potrebe po medsebojnem spoštovanju in varnosti, socialni vključenosti, sožitju ljudi ter naravi prijazni infrastrukturi in arhitekturi ob upoštevanju krajevnih značilnosti. Kraj usmerijo v razvoj, ki je prijazen starim in vsem drugim prebivalcem, še zlasti mladim družinam – kar je namreč prijazno starim ljudem, je prijazno tudi mlajšim.

Takoj za tem je steklo tudi prizadevanje za starosti prijazno podeželje. Pri njem je prednjačila Kanada, ki je po temeljiti pripravi izdala priročnik za starosti prijazno podeželje in odročne skupnosti. Marsikje tvorijo zaradi izseljevanja mladih pretežni delež podeželskih skupnosti stari ljudje. Zato je program Starosti prijazne podeželske občine enako potreben kot program starosti prijaznega mesta ali velemesta. Pri obeh so glavni cilji in način dela enaki. V Evropi je večina podeželja urbanizirana: način življenja, komunikacijske povezave, dostopnost storitev in druge ugodnosti vsakdanjega življenja so podobne kot v mestih. Takšna je tudi večina Slovenije. Vsaka naša občina ima krajevno središče, ki deluje kot manjše mesto.

Pomemben rezultat, ki ga dosegajo občine in mesta po svetu, ki se vključujejo v nacionalne in svetovno mrežo starosti prijaznih skupnosti, je to, da njihova krajevna politika, uprava, strokovne in civilne organizacije začno reševati eno od najtežjih nalog bližnje prihodnosti – pripravljati krajevne razmere in ljudi na čedalje večji delež starih ljudi z uspešnim učenjem za boljše sožitje med mlajšimi in starejšimi.

Besedilo in foto: dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje
Foto: Zlatka Zebec




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Mengeš!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
Mengšan
Številka: 09-2018
Izšla: 14.09.2018
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
Oktober 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29
21.10.2018 | Kultura
MADAGASCAR - PUSTOLOVSKI MUZIKAL
24.10.2018 | Turizem
Zanimivo popotovanje - Uganda
25.09.2018 | Tečaji in delavnice
Svetovalnica za mlade
26.10.2018 | Kultura
ČAKALNICA
20.10.2018 | Družabni dogodki
melodije okusov in glasbe: KUHʼNA V MENGŠU, 20. oktobra 2018
20.10.2018 | Kultura
MADAGASCAR - PUSTOLOVSKI MUZIKAL
21.10.2018 | Kultura
MADAGASCAR - PUSTOLOVSKI MUZIKAL
24.10.2018 | Turizem
Zanimivo popotovanje - Uganda
25.09.2018 | Tečaji in delavnice
Svetovalnica za mlade

Bodite prvi pri oddaji mnenja.

Radio v živo