DOBENSKA POMLADNA DOGAJANJA
Priprava platoja za otroško igrišče in športne aktivnosti
Že nekaj let si na Dobenu prizadevamo za pridobitev prostora, kjer bi se dobenski otroci lahko varno igrali, kjer bi se lahko srečevali in družili krajani in za to ne bi bilo treba iti v gostilno. Prostor, kjer bi lahko organizirali razne interesne aktivnosti, kulturne prireditve, športne aktivnosti, kjer bi se otroci igrali, starši pa med seboj sproščeno poklepetali, ker otroci ne bi bili v nevarnosti zaradi vse gostejšega prometa, predvsem ob vikendih. Pred nekaj leti smo krajani sprožili pobudo za odkup Anžinove domačije (kjer bi pridobili prostor za otroško igrišče in prostor za večino zgoraj naštetih aktivnosti), ki jo je lastnica prodajala. Prišlo je že do razgovorov in uskladitve interesov med lastnico in občino, a je bil na občinskem svetu predlog žal preglasovan, ker je bilo v Mengšu bolj važno narediti to in ono ... V lanskem letu pa se je pokazala možnost ugodnega odkupa primernega zemljišča, kjer bi lahko v nadaljevanju postopno realizirali naše zamisli. Tokrat je prišlo do dogovora med lastnikom zemljišča in občino, tako da je občina odkupila 1353 m2 zemljišča in 1. 3. 2022 izdala Turističnemu društvu Dobeno "soglasje k pripravljalnim delom" za pripravo platoja za športno in otroško igrišče.
Na skupnih sestankih VO in TD smo se dogovorili, da TD začasno financira pripravo platoja, določili smo potek aktivnosti, potrjen je bil pripravljalno-gradbeni odbor, v katerem so poleg mejašev vključeni tudi potrebni strokovnjaki, da bi priprava in dela potekali čim bolj tekoče in strokovno. Tako sta bila že v mesecu marcu opravljena zakoličenje in nivelacija terena, pridobili smo ponudbo izvajalca za gradbeno-obrtniška dela izdelave platoja, ki bodo dokončana v mesecu aprilu. Plato bo tudi ograjen z mrežo, ki bo v kratkem montirana in bo preprečila, da žoga med igro ne bi obiskovala sosedov.
Zbor krajanov in skupščina TD
V petek, 1. 4. 2022, je bila za 19. uro v KT Blaž sklicana skupščina TD in v nadaljevanju še zbor krajanov, dogodka so se poleg velikega števila krajanov udeležili tudi župan g. Jerič, podžupan g. Ropotar, predsednica TD Mengeš ga. Požar in g. Vahtar, predsednik LD Mengeš. Na skupščini turističnega društva je bilo predstavljeno delo društva v preteklem letu, ki ga je zaznamovala korona in so bile zato spremenjene in prilagojene tudi aktivnosti društva, predvsem pri izvedbi kulturnih dogodkov. Tako smo praznovanje kulturnega praznika in materinskega dne pripravili v virtualni obliki, za kar smo poželi obilo pohval, Prešernov dan je zabeležil preko 30.000 ogledov na internetu. Kljub oteženim pogojem je društvo realiziralo skoraj vse zastavljene cilje, naše prizadevanje je pohvalil tudi župan in še posebej izrazil zahvalo ge. Meti Selan za organizacijo in režijo virtualne predstave Prešernovega praznika. Podano je bilo tudi podrobno finančno poročilo nadzornega sveta, poleg navedenih finančnih dogajanj je pomembno poudariti, da so člani TD in VO opravili cca 280 prostovoljnih delovnih ur, kar po Pravilniku o področjih prostovoljskega dela v njegovem 21. členu določa oceno vrednosti opravljenega prostovoljskega dela v višini cca 2.700 €. Velja poudariti, da TD in VO Dobeno tesno sodelujeta skoraj na vseh akcijah, tako da je za uspeh in realizacijo ciljev TD zaslužen tudi VO.
Sledila je predstavitev plana za leto 2022, v katerem bo poleg drugih aktivnosti največji izziv in projekt tudi za naslednje obdobje dokončanje platoja za otroško igrišče in športne aktivnosti ter v nadaljevanju dom krajanov Dobena. Prisotni so soglasno potrdili poročilo za leto 2021 in predlagani plan aktivnosti za leto 2022. Po pozdravnih govorih vabljenih gostov se je srečanje zaključilo s skromnim prigrizkom za vse prisotne.
Velikonočno
žegnanje
Velika noč je največji krščanski praznik, kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih in je zanje praznik veselja in upanja, ker je Jezus s svojim vstajenjem premagal smrt in ljudem prinesel upanje na vstajenje po smrti, novo življenje. Po tradiciji se na veliko soboto blagoslovijo (pogovorno žegnajo) jedila, ki se potem zaužijejo pri nedeljskem zajtrku. Praznik ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. Velikonočne jedi, ki jih ljudje prinesejo blagoslovit, predstavljajo simbole Jezusovega trpljenja; kruh ali potica oziroma pogača predstavlja življenje, hkrati pa tudi božjo dobroto, meso predstavlja Jezusovo telo, hren zaradi svoje oblike predstavlja žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ, več pomenov pa ima jajce. Rdeče obarvane pirhe poznamo predvsem kot simbol krvi, ki jo je Jezus prelil za nas, predstavljajo pa tudi vstajenje – tako kot piščanec stre lupino in vstopi v življenje, je iz groba vstal tudi Jezus. Jajce poleg novega življenja predstavlja tudi začetek pomladi, jajce je torej podoba novega življenja.
Na Dobenu je turistično društvo skupaj z župnijo Mengeš že nekaj let zapored na veliko soboto pripravljalo za krajane blagoslov velikonočnih dobrot, zaradi korone pa je bilo zadnji 2 leti žegnanje odpovedano. Letos je bilo 16. aprila ob 15. uri pri Anžinovi kapelici žegnanje jedi, ki so jih tja prinesli domačini z Zg., Sr. in Sp. Dobena, blagoslov je opravil mengeški župnik g. Marko Košir. Pred podelitvijo blagoslova je pozdravil vse navzoče, po končanem obredu pa se je zahvalil za darovane prispevke in številno udeležbo pri obredu. Dogodek je na Dobenu lepo sprejet, saj se ga vsako leto udeleži večje število ljudi, ima pa velikonočni čas velik simboličen pomen za večino ljudi, tudi nemalo tistih, ki ne verujejo, pride na žegnanje "zaradi običaja in spomina na mladost," pravijo.
Nove »markacije« proti Rašici
Vsi, ki hodimo v hribe in gore, poznamo markacije, ki označujejo pohodniške poti in vodijo pohodnike, da ne zaidejo s poti. Oznake se med državami razlikujejo, v Sloveniji se za označevanje planinskih poti uporablja markacija z belo piko, obdano z rdečim krogom, ki se imenuje po Alojzu Knafeljcu, ki je leta 1922 predložil "navodila za jednotno markiranje potov". Te markacije vidimo tudi na gozdnih poteh, ki vodijo z Dobena proti vrhu Rašice. Verjetno pa je marsikdo opazil tudi drugačne "markacije", ki že nekaj časa krasijo ta del trase, in sicer rumene vzporedne črte z dodanimi različnimi črkami: L, G, V, M ... Verjamem, da večina pohodnikov ne pozna pomena teh označb, čeprav marsikdo misli, da so lovske. Prepričan sem, da glede na vprašanja in komentarje marsikoga motijo, ker sprašujejo, kdo je avtor tega neestetskega "markiranja", ki ne prispeva k lepšemu in urejenemu videzu planinskih poti.
Besedilo in foto:
Tone Vidrgar




