Sestra Doroteja Hozjan se je rodila v Nedelici v župniji Turnišče. O sebi je zapisala takole: "Bila je vojna, pa se ni dalo nikamor iti. Zato sem se odločila vstopiti v družbo Hčera krščanske ljubezni pri 30 letih, ko je bilo odprto semenišče v Beogradu. Kasneje sem bila poslana v Kikindo in tam ostala 33 let. Tam sem se dobro vživela. V to skupnost je prihajalo veliko ubogih, ki sem jim stregla. Imeli smo vrt, ki sem ga obdelovala, delala v perišnici in tudi v kuhinji. Ko se je provincialna hiša preselila v Šentjakob, sem bila premeščena tja in tam živela 15 let. Delala sem v obednici. Ko sem zbolela na srcu, sem bila premeščena v Mengeš. V duhovnem poklicu sem rada vse delala, kar je bilo potrebno. Mirno sem sprejemala vse križe in težave in darovala sem Gospodu."

Sestra Miriam Praprotnik, rojena v Naklem. Njena želja je bilo misijonarsko delo, ki ga je do svoje visoke starosti opravljala. Zapisala je: "30 let sem preživela med bolniki s tuberkulozo na Kosovu. Naša bolnišnica je poleg inštituta v Beogradu postala ena najboljših bolnišnic za pljučne bolezni v Srbiji. Delali smo zelo dobro in strokovno, tako v bolnišnici kot na terenu. Po zaslugi zaposlenih, ki so se odrekali honorarjem in dodatkom, je bolnišnica dobila napredne aparate. Po upokojitvi sem z delom nadaljevala v Albaniji, kjer sem ostala do 87. leta. Potem sem se vrnila v Slovenijo."

Zgodbi obeh naših jubilantk sta kot bisera, ki nam dajeta vzpodbudo in moč, da je treba vztrajati na poti k dobremu. Zato jima želimo čim več lepih trenutkov v našem domu. 

Besedilo: Klemen Jerinc

Foto: Snežana Golob