Težko pričakovani 26. december - dan samostojnosti in enotnosti - je bil v znamenju Božično-novoletnega koncerta, ki je za godbenike Mengeške godbe in dirigenta Dimitrija Ledererja vsakoletni izziv. Prav tako tudi za publiko, ki dvakrat napolni dvorano Kulturnega doma Mengeš v pričakovanju kvalitetnega glasbenega programa. In poslušalstvo resnično ni bilo razočarano, ampak navdušeno nad izvajalci in programom, ki vsako leto nudi kakšno presenečenje.
Kot se za godbo spodobi, nas je v pristno godbeniško razpoloženje uvedla s sproščeno izvedbo koračnice J. Skraška Moja domovina. Pravi kontrast koračnici je bil dunajski valček Johanna Straussa ml. z naslovom Kaiser Walzer. K prefinjeni izvedbi je z violončelom pripomogla še dirigentova hči Sofija Lederer, ki se je s toplim, lepim tonom prepustila plesnemu razpoloženju. Do izraza so prišle vse sekcije orkestra in dokazale, da tudi v godbeni izvedbi Straussov valček zazveni simfonično.
Večer je bil kar v znamenju Žunov. Poslušalce je pozdravil predsednik godbe Gregor Žun, na večernem koncertu pa je bil slavnostni govornik ob dnevu samostojnosti in enotnosti njegov oče Franc Žun, ki je v govoru izpostavil pomembnost medsebojnega spoštovanja, strpnosti in sodelovanja. V tretji skladbi z jazzovskim prizvokom, sinkopiranim ritmom in harmonijami swinga se je kot solist na tubi, ki jo študira na Konservatoriju v Ljubljani, predstavil član tretje generacije Domen Žun. Mestoma se je zvočno skril v polni orkestraciji godbe, dobro pa je bil slišan v bravuroznih pasažah, s katerimi je dokazal, da tuba ni samo podporni basovski instrument.
Sledila je nekoliko daljša Reiserjeva skladba Maxglaner Zigeuner Marsch Reloaded, po njej pa Piazzolova skladba Oblivion in v njegovem stilu Hatlakova avtorska skladba Twillight Tango, ki jo je za godbo in solo harmoniko priredila članica godbe Teja Komar. Vemo, da k Piazolli sodi harmonika, zato je bil poseben gost večera virtuoz in vsestranski izvajalec številnih glasbenih stilov Marko Hatlak. Blestel je zlasti v virtuoznih pasažah ob kar intenzivnem orkestru.
Na večerni izvedbi koncerta je soorganizator dogodka, Turistično društvo Megneš, podelilo turistična priznanja za leto 2025.
V zadnjem času je s svojimi jazz suitami godbam postal izredno privlačen skladatelj D. Šostakovič. Iz njegove druge suite smo slišali Koračnico, Lirični valček in Ples. Dobra izvedba je potrdila vse kvalitete tega ruskega skladatelja in orkestra. Sledili so Drsalci - koncertni valček, ki sem ga za solo harmoniko ob bogatem zvočnem dogajanju v pihalnem orkestru priredil za Mengeško godbo in solista Marka Hatlaka. Da sva se z dirigentom Dimitrijem Ledererjem prav odločila, je potrdilo tudi občinstvo, ki je z navdušenjem ploskalo dobri izvedbi. Solist Marko Hatlak se je nato predstavil še v solo nastopu z avtorsko skladbo. Z gongom, elektroniko in harmoniko je ustvaril široko zvočno paleto različnih razpoloženj. V virtuoznih delih je dokazal svoje tehnične in izrazne sposobnosti. Kljub dolžini skladbe so poslušalci zavzeto prisluhnili sodobni glasbi.
Še večjo virtuoznost pa je Hatlak izkazal v skladbi romunskega skladatelja G. Dinicuja Hora staccato. Priredba T. Habeta je v dialogu s solistom nudila tudi godbi pomembno vlogo.
Praznično oz. božično vzdušje so godbeniki za zaključek ustvarili z lahkotno Andersonovo Sleight Ride. Oba koncerta je s toplim glasom povezovala Marta Starbek Potočan.
Pred koncem je svoje praznično voščilo izrekel še župan Občine Mengeš Bogo Ropotar. Brez dodatkov seveda ni šlo. Solist M. Hatlak se je predstavil še v pevski izvedbi Mlakarjeve En glaž vina mi dej, nato je zazvenela Grubarjeva Sveta noč z vokalnima solistoma Majo Keržič in Žanom Avbljem. Kot vedno še zadnji dodatek - Radetzky Marsch s sodelovanjem občinstva.
Koncert je bil lepo pripravljen, zvočno poln, mestoma celo kar malo preveč, saj je bil orkester ozvočen, vendar v solidnih razmerjih med sekcijami. Veseli me, da se polni tudi glavna sekcija godbe - klarineti, ki dozorevajo v zvočnem sozvenenju z ostalimi zavzetimi in muzikalnimi izvajalci. Čestitke za koncert tako godbenikom kot dirigentu Dimitriju Ledererju.
Besedilo: prof. Tomaž Habe
Foto: Krištof Vertačnik (Zalteh MEDIA)




