Francka je bila rojena leta 1947 kot druga hči delavske družine, materi šivilji in očetu delavcu v Papirnici Količevo, v majhni vasici Kamnica pri Dolskem. Prva štiri leta osnovne šole je obiskovala v Dolskem pri Ljubljani, naslednja štiri pa v Polju pri Ljubljani in maturirala na srednji ekonomski šoli v Ljubljani. Odkar pomni, je rada pisala, v šoli spise, kasneje povesti. Nič od tega ni shranila, pesmi je začela shranjevati kasneje, kot »dopolnilni pouk za odlaganje bremen, ki jih nosi življenje«. Diplomirala je ob delu, ko je delala v Ljubljanskih mlekarnah in se nato zaposlila v Pivovarni Union. Vseskozi je delala na finančnem področju, na koncu kot članica uprave za finance. V podjetju je delala 35 let in ko je Union prevzela Pivovarna Laško, je odšla v pokoj. V zakonu so se ji rodili trije sinovi in danes ima pet vnukov, ki jim posveča veliko svojega časa, saj ji družina pomeni največ.

Francka že nekaj desetletij živi na Dobenu, aktivno je sodelovala pri napeljavi vodovoda in elektrike ter pomagala pri zbiranju denarja za asfaltiranje ceste na Dobeno. Rada ima ljudi in naravo, kar je bilo v življenju slabega, je pozabila, kar je bilo lepega, pa se rada spominja in del tega izraža v svojih pesmih. Franckin prvenec Moje življenje na papirju, ki ga je izdala v samozaložbi letos septembra, je posvečen očetu (»ata moj«), ki je bil njen vzor pridnosti, vztrajnosti in dobrote ter zaseda posebno mesto v njenem srcu.

Na tem kulturno-družabnem dogodku, ki ga je lepo povezala Meta Selan, so bile prvič javno predstavljene njene pesmi, ki so jih občuteno prebrali njeni dobenski sovaščani. V knjigi je zbrala 101 pesem, v katerih opisuje ljudi, njihove vrednote, lastnosti, spomine in življenje, ki ne prinaša le lepega in dobrega, vendar se je za to vedno vredno boriti in vztrajati, ker je življenje samo po sebi največji čudež. Tenkočutno opisuje naravo, medsebojne odnose, v njenih pesmih sta prisotna upanje in vera v dobro, da za vsakim dežjem vedno posije sonce, pride nov dan … Marsikdo je v njenih pesmih zaznal del sebe ali svojega življenja.

Na zaključku predstavitve, ki se ga je udeležilo precej sovaščanov in vabljenih gostov, med njimi tudi mengeški župan in podžupan, se je Francka zahvalila vsem obiskovalcem za udeležbo, še posebej tistim, ki so pomagali sooblikovati lep večer, in obljubila, da bo prihodnje leto predstavljena njena druga knjiga. Požela je spontan aplavz, župan pa ji je čestital ob izidu knjige, se ji zahvalil za lepo doživet večer in izročil šopek cvetja. Čestitke in zahvalo je prejela tudi od predstavnikov turističnega društva, ki so ji v spomin na ta dogodek in v znak spoštovanja, poleg cvetja podarili tudi umetniško delo mengeške likovnice Bince Lomšek.

Besedilo in foto: Tone Vidrgar