Za nami je dolgo vroče poletje. V mesecu juliju smo se, člani OO SDS Mengeš, družili z člani in simpatizerji naše velike SDS družine na letališču v Bovcu. Srečanju, ki je bilo že 28. po vrsti, je tokrat tudi naš odbor pustil pečat. Vsako leto se namreč regije in odbori predstavijo z znamenitostjo/posebnostjo svojega kraja/okraja. Tokrat smo k sodelovanju povabili našega vrhunskega, svetovno znanega inovatorja in izdelovalca harmonik Valentina Zupana. Našemu vabilu se je prijazno odzval, nam za "na stojnico" pripravil veliko materiala, še prav posebno pa smo ponosni, da nam je zaupal, unikatno glasbeno skrinjico, v obliki harmonike. G. Zupan Valentin hvala Vam za izkazano zaupanje, Bog naj Vam nakloni še mnogo ustvarjalnih let. Vsem nam Ste lahko v ponos in navdih.  

Name in na naš odbor se je obrnilo kar nekaj posameznikov, ki so opozorili na problem ceste, ki vodi mimo Hidrotehnika proti Kosezam. Cesta, ki je v upravljanju občine Mengeš, je v slabem stanju, polna lukenj in nevarnih/neurejenih bankin. Te sicer pogodbeno podjetje skuša urejati, ker pa jih (po besedah) ne ureja na pravilen način (brez teptanja), ves nasut pesek, prvi dež, spere. Pobudo oziroma opozorilo bo naš svetnik Milan Kralj posredoval na Seji občinskega sveta. Vabljeni vsi, ki bi želeli, da se vaš glas, vaš pomislek dodatno sliši, da se obrnete na nas. Z veseljem vam bomo pomagali. 

Pred nami je mesec oktober. Ko sem iskala, posebnosti meseca oktobra, me je presunilo, kako močno nas nekaj, kar je nad nami, temu lahko rečemo usoda ali sila, povezuje/usmerja. Rimokatoliška cerkev praznuje 2. oktobra praznik angelov varuhov, 25. oktobra pa praznujemo, za nas Slovence zalo pomemben praznik, in sicer dan suverenosti. Razumete to povezavo? Nikakor pa ne smemo pozabiti na 10. oktober, ko obeležujemo mednarodni dan brezdomcev, in na 31. oktober – dan reformacije za kar so, na slovenskem, zaslužni štirje veliki možje – Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič in Sebastijan Krelj.

Naj besedo ali dve namenim še tematiki brezdomstva. Večina od nas misli, da so brezdomci ljudje z ulice. Pa temu nikakor ni tako. O brezdomstvu govorimo tudi takrat, ko ljudje ne živijo v razmerah, ki so vredne človekovega življenja in dostojanstva. Žal je tako imenovanega prikritega brezdomstva veliko več kot vidnega. Ozrimo se okoli sebe. Če opazimo, ne omahujmo. Vsak izmed nas lahko pomaga. Za premik na bolje niso vedno potrebne velike stvari. Vse se začne, z malimi potezami in z malimi koraki. Naj nas pri tem vodi zelo preprosta misel: včeraj jaz, danes ti, jutri on.

Besedilo: Urska Tavcar