Logo MojaObčina.si

Mengeš

JUTRI
1°C
-1°C
PET.
0°C
0°C
Deli
2415

Čas je za dialog med mladimi in oblastjo

Devetnajstletni maturant Gimnazije Ledina, Matevž Štepec, je letos prejel Trdinovo nagrado za raziskovalno delo z naslovom Vizija mladinskega razvoja Občine Mengeš. Netipičen najstnik, ki ga zanimajo družbeno politična dogajanja, veliko časa in energije vloži v aktivno udejstvovanje na najrazličnejših družbenih področjih.

Matevž, si Mengšan in ali se počutiš povezan z Mengšem?

Sem rojen Mengšan, moram pa priznati, da sem v preteklosti svojo identiteto večkrat povezoval z  Ljubljano kot pa z Mengšem, saj zaradi izobraževanja in raznih priložnosti tam preživim več časa kot doma. Ravno to dejstvo me je spodbudilo, da  raziščem trend odhajanja mladih iz naše občine, in da začnem opozarjati na pomanjkljivosti in na priložnosti, ki bi jih mladi v naši občini lahko imeli.

Kakšno karierno in poklicno pot si želiš?

Za svojo nadaljnjo študijsko pot sem izbral dodiplomski program mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Že od nekdaj me je zanimalo delovanje skupnosti, medsebojna povezanost vseh akterjev ter moč posameznika, da v sistemu nekaj spremeni. Predvsem pa me zanimata zunanja politika in diplomacija. Nad tem me je navdušilo  predvsem delo, ki sem ga opravljal pri protokolu Republike Slovenije.

Kako se je porodila ideja za to tvojo raziskavo o mladih v občini Mengeš?

Ideje o takšni raziskavi so se  nabirale že nekaj časa. Glavna spodbuda je bilo nezadovoljstvo med sovrstniki, ki ga opažam že dlje časa. Počutil sem se odgovornega, da te želje izpostavim in nanje opozorim.


Kako bi komentiral dejstvo, da se v Mengeš priseljuje ogromno mladih družin? Nekako to ne sovpada s tezo, da se mladi izseljujejo zaradi slabših priložnosti.

Drži, da imamo mnogo mladih priseljenih družin. To dokazujejo že zadnji SURS-ovi podatki, ki Mengeš uvrščajo med občine z največjim selitvenim prirastkom. Priseljevanje mladih družin, predvsem iz Ljubljane, je poledica cenejših nepremičnin in  ne zaradi izrazitejših boljših pogojev za bivanje v Mengšu. Bojim pa se, da trenda  priseljevanja ne znamo izkoristi in ga uporabiti v svoj prid ter prebivalce aktivno vključiti v skupnost. Mengeš posledično postaja spalno naselje, njegovi prebivalci pa pasivni občani. Po statističnih  podatkih ima Mengeš kljub priseljevanju v primerjavi z Ljubljano kar 2,32 % manj mladih.


Katere projekte so mladi izpostavili
na področju, povezanem z infrastrukturo in prometom ter kakšni so njihovi predlogi za izboljšanje tega področja?

Zdi se mi, da je največja prepreka moje generacije nekvaliteten javni prevoz. Res je, da so se stvari izboljšale z uvedbo enotne kartice, ampak stanje še daleč ni zavidljivo. Prevoz je namreč omejen zgolj na avtobuse, katerih frekvenca pa je majhna. Na dolgi rok bi bilo morda najbolj smiselno razmišljati o železnici. Obstajajo pa mnoge kratkoročne rešitve, na primer vključitev v mrežo LPP,   predvsem pa povečati število prevozov, sploh ob poznejših urah in vikendih. Drži, da občina neposredno ne upravlja z javnim prevozom, ampak sem prepričan, da bi ob izkazanem interesu lahko našli skupen jezik s prevozniki. Da pa bi rešili tudi problem prometne obremenjenosti, bi bilo  smiselno subvencioniranje avtobusnih vozovnic delovno aktivnim, ki se dnevno vozijo v druge občine. Tako bi se bistveno zmanjšale prometne konice, tovrsten prevoz pa bi bil okolju prijaznejši in hitrejši.


Kje  meniš, da ima Mengeš potencial, da bi se lahko razvil  na področju turizma?

Turistično-infrastrukturni projekt, ki bi po mojem mnenju imel največji potencial, je preureditev mengeškega bajerja po zgledu Zbilj, Čolnarne Trboje ali pa “plaže” ob Ljubljanici, kamor moja generacija zahaja izredno pogosto. To bi bil eden od načinov, kako bi lahko mlade pritegnili, da bi svoj prosti čas preživljali v občini, povečala bi se prepoznavnost, prav tako pa bi dobiček ostajal pri nas.  Lahko bi razvili resort, ki bi vseboval tako turistično kot športno in druge dejavnosti. Seveda bi preureditev potekala v skladu z naravovarstvenimi zahtevami.


Kaj se ti zdi ključen problem za slabšo prepoznavnost turizma v Mengšu?

Mengeš ima izjemen potencial na področju društvene dejavnosti in ima tovrstno dejavnost izjemno dobro razvito. Temu je vredno nameniti poudarek in spoštovanje. Mislim pa, da je ključen problem v promociji in posredovanju obvestil, sploh med mlajše generacije. Moji sovrstniki redko berejo časopise, zato bi bilo smiselno razmišljanje o digitalizaciji, ki bi poleg ustanovitve TIC-a pripomogla k prepoznavnosti občine. Lep primer bi bila moderna aplikacija za pametne telefone, ki bi vsebovala vse športne, kulturne, turistične in druge dogodke, razpise ter prosta delovna mesta v občini … Občina bi z ustanovitvijo Turistično informacijskega centra (TIC) ne le povezala vse dejavnosti, temveč tudi produktivneje posredovala sporočila med občane.


Kakšno je mnenje mladih v zvezi z izgradnjo športne dvorane? So podali še kakšne druge predloge v zvezi z izboljšanjem športne podobe Mengša?

Zagotovo mladi pozdravljamo izgradnjo športne dvorane, za katero je sedaj že skrajni čas glede na vse prepreke in leta čakanja. Upam, da jo bomo uspešno tržili. To je eden od projektov, ki je izredno pozitiven za razvoj Mengša. Prav tako podpiramo izgradnjo kolesarske steze in prek nje povezavo s sosednjimi občinami.


Bi izpostavil še kakšno področje?

Osebno menim, da je sodelovanje med Občino in mladimi preslabo. Želim si, da bi Občina organizirala javne tribune za mlade. Čeprav bi se jih najverjetneje udeležila zgolj peščica najbolj zainteresiranih mladih, bi bila Občina seznanjena z našimi željami in pričakovanji. Za začetek pa je kot rdeča nit nujna vizija, ki bi bila vodilo za spremembe na tem področju. Sam sem tudi velik podpornik odbora za mladinska vprašanja. Tako bi se pobude in želje najhitreje  realizirale. Že večkrat sem izpostavil tudi vprašanje občinske štipendije. Zdi se edina pravilna poteza, da Občina nagradi svoje dijake in študente, ki širijo prepoznavnost občine. Tako bi tu zadržali marsikatere mlade upe, ki  drugače priložnosti iščejo izven domačega kraja. Podeljevanje občinskih štipendij ni nič novega, je stalna  praksa v marsikaterih občinah, recimo v Domžalah, Ljubljani, v preteklosti tudi v Trzinu.


Z AIA – Mladinskim centrom Mengeš
si pred leti sodeloval kot prostovoljec. Kaj menijo mladi o prostovoljnem delu in v kakšni meri so se pripravljeni udejstvovati?

Zdi se mi, da je miselnost, da se mladi samo pritožujemo, nismo pa pripravljeni zares kaj spremeniti, postala kar dejstvo v očeh mnogih, sploh političnih odločevalcev. Moja izkušnja je taka, da sem bil s te perspektive velikokrat tretiran  kot neizkušen in lahkomiseln. Tako mišljenje še povečuje negativen odnos mladih do kakršnega koli sodelovanja v skupnosti.

Poznam mnoge prostovoljce, ki širokosrčno sodelujejo v najrazličnejših organizacijah. Njihovo delo je neprecenljivo. Mladinski center je lep primer dobre prakse, kaj ti lahko prostovoljstvo ponudi. Res pa je, ne glede na mnoge aktivne prostovoljce, pasivnost med mladimi še vedno eden največjih problemov, s katerimi se morajo začeti ukvarjati tudi odločevalci.


V AIA - MC smo odprti za ideje in zanima nas, ali so mladi izpostavili še kakšne predloge v zvezi z dejavnostjo Mladinskega centra?

Mladinski center igra ključno vlogo pri zapolnjevanju dejavnosti mladinskega sektorja v občini. Tako vključuje najrazličnejše posameznike z drugačnimi ozadji v družbo. Kar sovpada tudi z načeli vizije mladinskega razvoja, to je omogočiti vsem kar najboljše pogoje za bivanje in obstoj v občini. Veselim se sodelovanja tako na kulturnem, kot tudi na področju konkretnih sprememb mladinske politike Občine Mengeš.


Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?

Poleg študijskih obveznosti se zavzemam, da se zahteve in predlogi, ki sem jih izpostavil v viziji obravnavajo in kar se da realizirajo. S tem namenom smo z ekipo mladih Mengšanov ustanovili  INICIATIVO MLADINSKEGA RAZVOJA Občine Mengeš, ki bo aktivno opozarjala na aktualna vprašanja  in bo spodbudila vse, tako stare in mlade, da se nam pridružijo v boju za pravice mladih. Cilja sta dva, prvi da se mladi zbudijo in postanejo aktivni; drugi - spodbuditi vse politične stranke in kandidate za župane na prihajajočih volitvah, da se zavežejo k uresničevanju zahtev iniciative mladih v prihajajočem mandatu. Vse to pa z namenom,  da Mengeš postane mladim prijazna občina, polna izzivov in priložnosti.


Še kakšno razmišljanje, misel, sporočilo za konec?

Ključ do uspeha na katerem koli področju je sodelovanje in komunikacija. Ni vedno lahko, je pa ključno,  če želimo, da se razmere na področju mladinske politike v občini premaknejo na bolje. Zato se veselim sodelovanja z Občino in z vsemi organizacijami, ki vidijo možnosti sodelovanja in razvoja na podanih področjih. Prav tako pa pozivam mlade, da stopijo iz okvirov ugodja in se borijo za naše pravice in boljši jutri mladih v občini Mengeš.  

 

Besedilo: Blanka Tomšič

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi

Komentarji

Za komentiranje se morate prijaviti.
Na ta prispevek še ni komentarjev. Bodi prvi!