Na območju stare telovadnice Osnovne šole Mengeš pred izgradnjo nove kuhinje z jedilnico in kabineti v prvem nadstropju potekajo arheološka izkopavanja, kot jih je v kulturno varstvenih pogojih predpisal Zavod za varstvo kulturne dediščine, območne enote Kranj. Arheologi so našli pomembne artefakte in zgradbe, najprej iz obdobja Rimljanov, nato še iz obdobij mlajše in starejše železne dobe. Draško Josipovič, vodja arheoloških izkopavanj, je ob tem povedal: »Zanimive najdbe so vsekakor nad našimi pričakovanji. Ne samo zaradi števila najdb v posameznih kulturnih obdobjih, ampak predvsem zaradi kontinuitete zgradb in dejavnosti na območju ob Pšati, ob reki, ki je poplavljala vse od svojega izvira do izliva.« Najdbe iz obdobja pozne bronaste dobe, t. i. obdobja žarnih grobišč, ki segajo v obdobje med 1.100 in 800 let p. n. š., pa je predstavil Tine Kumerdej, študent 2. stopnje Arheologije na Filozofski fakulteti: »Pod halštatskimi hišami smo našli še starejše stavbne ostanke iz časa pozne bronaste dobe.«

Obdobje pozne bronaste dobe se imenuje tudi obdobje žarnih grobišč, ker so v obdobju med 1.100 in 800 let p. n. š. umrle zažgali na grmadi, nato pa so pepel in oglje dali v lončene posode, ki jih imenujemo žare ter jih nato zakopali v zemljo. Tine Kumerdej je pojasnil: »Obdobje se imenuje obdobje žarnih grobišč predvsem zaradi načina pokopa. V žarne posode so navadno dali tudi osebne predmete pokojnega oziroma predatke, npr. če je bil pokojni vojak sekiro ali suličasto os.«

Na območju stare telovadnice Osnovne šole Mengeš so v kulturni plasti obdobja žarnih grobišč našli tudi ostanke stavb. Tine Kumerdej je predstavil predvidevanja arheologov, ki raziskujejo na območju stare šolske telovadnice: »Predvidevamo, da so bile stavbe gospodarska poslopja in se je v njih odvijalo obdelovanje kovin oziroma metalurgija. To nakazujejo tako posode brez dna kot najdeni ulitki.« Posebej pa je izpostavil: »Zanimivo je, da so prebivalci območja v obdobju pozne bronaste dobe shranjevali žerjavico v posodah brez dna, torej na isti način kot prebivalci v obdobju pozne železne dobe, 300 let kasneje. Niso se poznali, a so vendar delovali na enak način.«

Stavbe iz pozne bronaste dobe

V kulturnih plasteh pozne bronaste dobe so zaenkrat našli 3 stavbe.
Pri prvi stavbi so se ohranili kamniti temelji, na zunanji strani temeljev pa so našli zoglenjeni lesen tram, kar nakazuje, da so bile hiše zgrajene iz lesa. Našli so tudi prodnike, ki na prvi pogled delujejo kot ostanki zidov.
Pri drugi stavbi so prav tako našli ostanke zoglenelega lesenega poda, a ker se je ohranilo samo to predvidevajo, da je hiša zgorela. Tine Kumerdej je v zvezi z najdenimi ostanki stavb pojasnil: »Pri drugih dveh stavbah smo odkrili tudi tlak stavb, ki je bil iz t.i. montmorilonitne gline. To je sicer mineral, ki spremni barvo gline zaradi propadanja organskih snovi, npr. zaradi kož, kosti in drugih organskih snovi, ki jih je v poslopjih uporabljal človek. Glina tako navadno postane močne rumene ali turkizne barve. Tlak je zelo trd, kar dokazuje, da so po njem hodili. Vidijo pa se tudi znaki popravljana, kar pomeni, da so poškodovana tla popravljali.« Zelo verjetno je, da so glino za tlak pridobivali v neposredni bližini, kar za tisto obdobje pomeni 15 do 20 minut hoje. Tine Kumerdej pa je glede pridobivanja gline povedal še: »Sicer pa smo na območju našli tudi pol metra globoko jamo, kar bi lahko pomenilo, da so prav tu pridobivali glino za izdelovanje tal.«
Velikost stavb še niso določili, ker je zunanji rob stavb na notranjem robu nekdanje telovadnice Osnovne šole Mengeš, predvidevajo pa, da so bile velike okoli 3 x 3 metre.

Med osebnimi predmeti je veliko dobro ohranjene keramike

V kulturnih plasteh pozne bronaste dobe so našli veliko keramike, več kot v prejšnjih obdobjih. Tine Kumerdej je pojasnil: »Keramika, ki smo jo našli v obdobju pozne bronaste dobe se je ohranila v večjih kosih, nekatere posode tudi v celoti. Ugotavljamo, da je keramika iz tega obdobja bolj kvalitetna, bolj gladka kot keramika iz starejše in mlajše železne dobe. Ne samo, da je keramika iz tega obdobja, v primerjavi s keramiko iz mlajših obdobij, iz boljšega materiala, saj je v njej manj peska, ampak je tudi boljše izdelave, bolj je črna in okrašena s plastičnimi rebri, kanelurami in vrezi.« Našli so različne kose hišne keramike, različne svitke za kuhanje, da posoda ni bila v neposrednem stiku z žerjavico, vijčke za statve in uteži, ki so držale volno, da so jo lažje predli. Iz obdobja pozne bronaste dobe pa je najdenih manj kovinskih predmetov. Predvidevajo, da so bili kovinski predmeti dragoceni in so zanje posebej skrbeli, ob pokopu pa so jih odložili v žarne grobove. Draško Josipovič je najdbah bronastih predmetov povedal: »Obdobje bronaste dobe je obdobje selitve narodov in v tem obdobju so vrednejše predmete, bronaste predmete dali v grobove ali pa jih ob selitvah shranjevali v posebnih depojih. Ne bi bil presenečen, če bi našli še kakšnega na območju Gobavice.«  

Arheološka izkopavanja v notranjosti stare telovadnice Osnovne šole Mengeš so se zaključila. Izkopavanja se bodo nadaljevala v mesecu aprilu, po odstranitvi stare telovadnice.