_{Napisala: Nina Potočnik dipl. fth, Zdravstveno vzgojni center Medvode}

Bolečine v spodnjem delu hrbtenice so lahko različnega vzroka. Dejavniki tveganja za nastanek oziroma vzroki za nastanek in prisotnost bolečine pa so največkrat:

-          Slaba drža in s tem povezane anomalije hrbtenice (skolioze, kifoze, izravnane

lordoze, … )

-          Slabi stabilizatorji trupa, hrbtenice (trebušna muskulatura)

-          Povečana telesna teža, ki je tudi konstantna preobremenitev hrbtenice

-          Slaba gibljivost ali pretirana gibljivost

-          Preobremenitev hrbtenice (povečane sile na hrbtenico: bremena, prisiljeni položaji, dlje trajajoče ali konstantne manjše vertikalne sile – skoki, tek in hoja po trdi podlagi)

-          Nepravilna obremenitev ( strižne in rotacijske sile pri dvigovanju bremen, dolgotrajna položajska obremenitev  kot so sedenje, vožnja brez prekinitev, prisiljeni položaji )

-          Poškodbe in obrabe diskov ter vretenc, njihovih sklepov in ligamentov

-          Genetska nagnjenost k obrabam sklepov in boleznim povezanim s hrbtenico (osteoporoza, revmatoidni artritis, …)

-          Drugi vzroki (prenesena bolečina iz višjih segmentov hrbtenice in drugih sklepov ali mišic, visceralna bolečina – prenesena bolečina iz organov, …)

Več kot je dejavnikov tveganja za nastanek bolečine v spodnjem delu hrbtenice, večja je možnost pojavnosti le te. Po času trajanja govorimo o akutni bolečini in kronični bolečini. Akutna bolečina se pojavi nenadoma in hitro, vzrok je pogosto preobremenitev.

Torej glede na znane dejavnike tveganja za nastanek bolečine v spodnjem delu hrbta lahko delujemo preventivno in zmanjšamo pojavnost ter nastanek ne samo ledvene bolečine ampak pripomoremo k zdravju celotne hrbtenice.

Kaj lahko torej storimo sami, da bi preprečili nastanek ali preprečili poslabšanje bolečine v spodnjem delu hrbtenice oziroma kako lahko delujemo preventivno?

1.      Skrb za dobro/pravilno držo (fiziološko držo in mišično aktivno držo)

2.      Skrb za dobro mišično podporo, aktivna komponenta dobre drže (stabilizatorjev trupa, trebušna muskulatura in mišice medeničnega dna)

3.      Regulacija telesne teže in zdrav življenjski slog

4.      Redno izvajanje vaj za ohranjanje gibljivosti

5.      Ergonomsko gibanje pri obremenitvah in dvigovanju bremen ali zmanjševanje obremenitve

6.      Regeneracija po večjih obremenitvah

7.      Prekinjanje sedenja in aktivni odmori med dolgotrajnim sedenjem

8.      Zadostna telesna dejavnost in prilagoditev glede na stanje

9.      Spremljanje različnih zdravstvenih stanj pogojenih z bolečino v ledvenem delu

10.  Obisk programov, ki nudijo pomoč in edukacijo glede telesne dejavnosti (delavnice v Zdravstveno vzgojnih centrih (ZVC) oz. Centrih za krepitev zdravja (CKZ))

V fizioterapiji se uporabljajo različni pristopi za bolečine v ledvenem delu, predvsem je odvisno ali gre za kronično oz. akutno obliko. V primeru akutne bolečine in v primeru prvega dogodka, se je potrebno zglasiti pri osebnem ali dežurnemu zdravniku. Ta bo običajno predpisal protivnetno in protibolečinsko terapijo in mišični relaksant, lahko tudi fizioterapijo. Zdravnik se lahko glede na anamnezo in potek odloči tudi za napotitev naprej na specialistično obravnavo (ortopedu, fiziatru, travmatologu pri poškodbah in nesrečah, nevrokirurgu, nevrokirurgu ginekologu, protibolečinska specialistična obravnava, bolnišnična obravnava, …). Specialist ali osebni zdravnik se glede na potek in naravo bolečine lahko odločita tudi za nadaljnje diagnostične in slikovne preiskave preiskave.

Kadar zdravnik oceni da gre za akutno bolečino, je smiselna napotitev na ambulantno fizioterapijo pod zelo hitro, kjer se bodo fizioterapevti posluževali aparaturne fizioterapije kot protibolečinske terapije. V primeru kronične bolečine bo stopnja nujnosti redno ali hitro.

Ambulantna fizioterapija tako poleg protibolečinske terapije vključuje tudi edukacijo glede izvajanja terapevtskih vaj pri bolečinah v hrbtenici; delu bodisi individualnih vaj ali pa skupinskih vaj (stabilizacija trupa in pomen, vaje v razbremenitvi, napredne vaje, …).

Napotitev na specialno fizioterapevtsko ambulantno obravnavo vključuje tudi različne manualne tehnike (sproščanje in aktivacija mišic, sklepna mobilizacija, trigger točke, obdelava fascij, manualne in mehanske trakcije, …).  Fizioterapevti, ki izvajajo specialne obravnave in manualne tehnike so za to usposobljeni,  izvajanje specialnih obravnav je torej odvisno tudi od nabora znanj ki ga ima tim fizioterapevtov v ambulanti.

Po zaključeni ambulantni obravnavi je smiselna vključitev pacienta v obravnave v ZVC oz. CKZ, še posebej takrat kadar je potrebna regulacija telesne teže in ko ni zadostne telesne dejavnosti. Skozi delavnice in individualne posvete bo pacient osvojil znanje o pravilni drži, stabilizaciji trupa, pravilnem dihanju, vajah za moč, aerobni vadbi, vajah za gibljivost, koordinacijo in ravnotežij. Vse te informacije pridobi z udeležbo na delavnici Gibam se, ki jo vodi fizioterapevt in traja 13 do 15 srečanj. Srečanja so sestavljena iz prepleta teorije in skozi praktično izvedbo oz. vadbeni del usvojiti gibalno znanje in zavedanje lastnega telesa.

 Skozi delavnici Zdravo jem (6 skupinskih srečanj ) in Zdravo hujšanje (15 skupinskih srečanj) pa poleg zgoraj naštetih vsebin osvojijo znanje o prehranjevanju in regulaciji telesne teže in zdravem življenjskem slogu. Skozi spremembo navad pacienta vodi zdravstveni tim: diplomirana medicinska sestra, psiholog in fizioterapevt.

Vključevanje v delavnice je smiselno kot preventiva pred nastankom bolečin v spodnjem delu hrbtenice, kot že kurativni pristop pri zmanjševanje bolečin v hrbtenici.