Razstava Galerija na prostem: JETERBENŠKI GRADOVI, ob Knjižnici Medvode 
Izvajalec: TD Žlebe – Marjeta, vodstvo po razstavi: Ana Vičar

Avtorja razstave sta Andrej Gaspari in Ana Vičar, izbor fotografij in tekstov pa je delo Lada Vidmarja iz Turističnega društva Žlebe - Marjeta.

"Na območju nad Žlebami so v letih 2006, 2007, 2018 in 2021 potekale arheološke raziskave, ki so prispevale pomembno vedenje o gradbenih značilnostih, razvoju in kronologiji vseh treh utrdb grajskega kompleksa Jeterbenk (Kašča, Gradišče nad Sveto Marjeto in stolp Nebojse) ter drobni materialni kulturi, ki pripoveduje o bivanjskem standardu Jeterbenških, pa tudi o dogodkih, ki so privedli do uničenja oziroma opustitve utrdb. Raziskave je predstavil arheolog dr. Andrej Gaspari. »Približali smo se odgovorom, kolikor se je dalo. Spoznali smo srednjeveško krajino in vloge gradov v prostoru. Razgled in obvladovanje gradu sama po sebi nista omogočala neposrednega vojaškega nadzora, pomembnejša je vloga v mreži utrdb na ključnih mestih v obmejnem prostoru, ki omogočajo hitro komunikacijo in odzivanje na vojaške grožnje. Iz samega Jeterbenka se praktično vidi petina Slovenije, z Roga še malce več, celo do Nanosa. To so bile lege, ki jih je bilo treba zasesti,« je povedal dr. Gaspari. Na razstavi so v fotografijah na ogled tudi najdbe, ki so bile sicer maloštevilne, pa zato toliko zanimivejše. Odsevajo premožno rodbino z veliko orožja in zanimivih kosov opreme. Časovne dimenzije vseh treh gradov so znane, umeščene nekako med drugo polovico 12. stoletja in sredino 14. stoletja. Nekatere najdbe kažejo še na starejši horizont.

Zadnja izkopavanja na tem območju so bila na Rogu in so se zaključila v letošnjem letu. Pokazala so, da je bila tam enotna stolpasta zgradba, visoka okrog 15 metrov. Te raziskave zaokrožajo dolgoletno delo dr. Gasparija in njegovih sodelavcev z Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani na tem območju. Poudarja, da so Medvode arheološko eno najbolj zanimivih območij."