S fotografijo se Stane Grandljič ukvarja že od otroštva, bolj resno pa je k stvari pristopil, ko se je leta 1997 vključil v skupnost Barka, dobrodelno organizacijo, ki odraslim z motnjo v duševnem razvoju ponuja dnevni delovni center ter dve bivanjski enoti. Rad pove, da je pomagal postaviti temelje skupnosti, ki jo dnevno obiskuje že od prvega dne. Kot pravi, ga fotografija pomirja, hkrati pa na vsakem svojem koraku ali med vožnjo s kolesom vidi kaj, kar želi ovekovečiti. Stane je tudi tisti barkač, ki ga boste v Medvodah in okolici najpogosteje našli s fotoaparatom v roki in na kolesu. Pripravil je že veliko razstav s pomenljivi imeni Rože, Kozolci, Hiše, Kolesarji, Lučke, iz česar je mogoče razbrati njegovo zanimanje za naravo, kolesarjenje, arhitekturno dediščino in običaje.

Tokrat bo predstavil razstavo z naslovom PODZEMLJE/N. Podzemlje ni samo tisto, ki ga poznamo, večinoma iz učbenikov in oddaj. Nekateri pa so ga že videli in občutili svet, ki ne spominja kaj dosti na naravo, ki nas obdaja. Pravijo, da je podzemlje mrtvo, a vsaka sled njegovih poti razkriva, koliko življenja se je pretakalo skozenj. In podzemlje je lahko tudi občutek, ki spremlja marsikaterega posameznika. Vemo, da obstaja, a ga ne vidimo in zato naj pozabimo.