Režija: Nikita Milivojević

Mestno gledališče Ptuj

Igrata: Milena Zupančič in Nataša Barbara Gračner

Četrta predstava v sklopu abonmaja in za izven, je Pot neizbrana. Vprašanje družbene izoliranosti in osamljenosti je pri predstavi po besedilu Nikite Milivojevića, tudi režiserja predstave: osrednja tema. Iz več virov je črpal navdih, največjega pa je ponudilo gotovo življenje v tem času, ko smo se vsi srečali s situacijo, ki nas je izolirala iz vsakdanjega vrvenja ter nas postavila v zaprt, samo naš svet, zrcalno sliko naše notranjosti. Tako se gledališče sveta ustvari v eni sobi in je obenem in komedija in ima poteze tragičnega, saj je minevanje neizprosna lastnost vsega živega.

Predstava, ki jo bo uprizoril z Mileno Zupančič in Natašo Barbaro Gračner v zasedbi in prikazuje starejši par: mamo in hčer, ki prebivata v eni sobi, polni ostankov njunega življenja: smeti, mačk in izkrivljenih spominov. Prav vsi smo se v preteklih letih soočali z izolacijo, ko smo bili neprostovoljno zaprti v mikrookolja svojih domov. Upi, sanje in hotenja pa so se razblinjali kot fatamorgane. In bolj ko lovimo privide, bolj smešni se zdimo nekomu, ki to gleda iz varnega zavetja lastne normalnosti, bolj bizarno, smešno in noro je videti to življenje za zaprtimi vrati onkraj življenja v javnosti.

Osamljenost in družbena izločenost pri starejši populaciji pa je splošen problem, s katerim se ob staranju prebivalstva in pomanjkanju sistemskih rešitev za spopadanje z vse bolj starajočim se in ekonomsko šibkim prebivalstvom srečujemo vsakodnevno, in zgodbe, ki pridejo na plano, so pogosto srhljive. Nečloveške razmere, v katerih se znajdejo preštevilni ostareli, pomanjkanje osnovnih sredstev za preživetje, revščina, nasilje nad njimi s strani njihovih družinskih članov, vseh teh pojavov je vedno več in prehajanje družbe iz krize v krizo, iz ekonomske v zdravstveno pa zdaj energetsko, to samo še poglablja.

Predstava traja 1 uro 15 min in nima odmora.

Prevajalec: Peter Srpčič

Avtor besedila, režiser in scenograf: Nikita Milivojević