V Medvode že 34. leto prihajajo Jesenske serenade, ki jih v sodelovanju z Javnim zavodom Sotočje Medvode organizira Glasbena mladina Ljubljanska.
Tretji koncert bomo gostili v Knjižnici Medvode, nosi pa naslov Kroki svatbe.
Vabljeni.
Sreda, 22. septembra 2021, ob 20.00 Knjižnica Medvode
KROKI SVATBE
Irena
Rovtar, flavta
Mojca
Menoni Sikur, violina
Gea
Pantner Volfand, viola
Martin
Sikur, violončelo
Koncert z besedo povezuje Dejan Pevčević. Besedila je izbral Dejan
Pevčević.
Spored:
Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791), prir. Johann Nepomuk Wendt:
Figarova svatba, K. 492 – izbor opernih točk
Lorenzo da Ponte (1749–1838), prevedel Jože Humer:
Odlomki iz libreta opere Figarova svatba
* krokí -ja m (ȋ) knjiž. risba, ki z malo črtami dela osnovni, bistveni vtis
pokrajine, predmeta: narisati kroki; pren. pisec malih lirskih krokijev (SSKJ)
Komorna glasba – prijatelji z istimi sanjami in ustvarjalnim nabojem skupaj v –
komori. Ha, ha, ha … Šala! Izraz komorna glasba izhaja iz italijanske besedne
zveze musica da camera, kar pomeni glasba v manjšem, posvečenem prostoru, kjer
prijatelji igrajo za prijatelje in ustvarjajo intimne vezi, se medsebojno
spoštujejo, navdihujejo in vzpodbujajo. Torej – vsak glasbenik daje in hkrati
prejema. Kvartet nastopajočih je po študiju v Ljubljani iskal znanje še v
tujini in na številnih mojstrskih tečajih.
IRENA ROVTAR, MOJCA
MENONI SIKUR, GEA PANTNER VOLFAND in MARTIN
SIKUR so dobitniki številnih domačih in tujih nagrad in priznanj.
Nastopajo tako solistično kot tudi v različnih komornih sestavih. Irena je
flavto študirala pri Karolini Šantl Zupan. Poleg igranja v Simfoničnem
orkestru RTV Slovenija svoje znanje nesebično posreduje še mladim na
Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Mojca je vodja drugih violin v
Simfoničnem orkestru RTV. Violino je študirala pri Dejanu Bravničarju, komorno
igro pa pri Chia Chouju. Gea je violo študirala pri Miletu Kosiju, komorno igro
pa pri članih kvarteta Carmina. V Simfoničnem orkestru RTV Slovenija vodi
sekcijo viol. Martin je član Orkestra Slovenske filharmonije. Violončelo je
študiral pri Cirilu Škerjancu, komorno igro pa pri Chia Chouju.
DEJAN PEVČEVIĆ o sebi pravi: »Sem otrok Jugoslavije, rojen v
zasneženi Ljubljani in od takrat živim pod Kamniško-Savinjskimi Alpami. Nekega
dne sem iz radovednosti pogledal v gledališče in se zaljubil v odrske deske. Ta
ljubezen me je peljala po akedemijskem dvorcu od zvedavega študenta preko
diplomanta do magistra umetnosti. Med študijem in po njem sem se profesionalno
igral tako v institucionalnih igralnicah (MGL, SMG, SLGC, RTV SLO, APT, MGP,
Mini teater, CD …) kot tudi izven njih (ŠKUC teater, GML, Flota, KUD France
Prešeren, Glesbena matica itn.). Poklicno sem deloval doma in v tujini. Najbolj
zanimive igre, med tistimi, ki vam jih lahko zaupam, so bile: zvedavost v
monodrami Otročarije, varanje v gledališki predstavi Igra s pari,
ples v Bari-ju, zavajanje v TV-nanizanki Daleč je smrt,
lebdenje v breztežnosti s predstavo GØ, poetika Jesenskih serenad,
ljubljenje v filmu Deževanje, vojskovanje za Osvoboditev Primorske,
potem je tu še radijska igra Sveta Barbara, režija gibljivih slik,
npr. film Adrenalinc ter ostale stvaritve (99). Višek časa in energije
vlagam v vse, kar miga in giba, npr.: surfanje, prijateljevanje, vandranje po
svetu, potapljanje v knjigo ali morje, hribolazenje, plesno migotalkanje ...«


