Zahvalna nedelja je vsako leto nedelja po prazniku vseh svetih in letošnja je bila 5. novembra.

To je nedelja, ko ne rečemo le Bogu hvala, ampak tudi tistim, ki so stopili v naše življenje in skupaj z nami premagujejo bremena današnjega časa. Tako kot je tokrat pri sveti maši v cerkvi svetega Tomaža v Krašnji dejal Gregor Luštrek je to nedelja, ko se znamo zahvaliti, da smo hvaležni za vse v jesenskem času, ko se pospravijo pridelki iz polj, ko vidimo kaj nam je narava dala, ko se zahvalimo eden za drugega. Zahvalimo se za medsebojno povezanost, zato, da živimo v miru, da smo zdravi, za vse tisto po čemer se lahko veselimo življenja in s svetlostjo gledamo v prihodnost. Žal pridejo tudi težki trenutki in takrat se nam zdi, da kar smo prejeli ni dovolj in takrat se sprašujemo, ali nas ima Bog sploh še rad. Zakaj se to dogaja? Ko pride nekaj težkega se sprašujemo kaj smo narobe naredili, vendar v tistem trenutku je najbolj pomembno, da se zavemo, da nas ima Bog neizmerno rad in se obrnemo k njemu, saj nam je veliko dobrega naredil in nas v stiski ne zapušča. Tisti, ki vztraja do konca, se trudi, tisti je pripravljen tudi na težke razmere. Če bi otroci samo terjali naklonjenost, sami pa ne bi vračali le te, ne bi spoznali taistega kar v ljubezni sprejemajo od staršev je še dejal mašnik v svojem nagovoru pri sveti maši. Na zahvalno nedeljo je prav, da se spomnimo tudi dušnih pastirjev, ki so bili in so še v župniji in jim za njihovo delo rečemo HVALA.