Sveti Miklavž, kakor pri nas  imenujemo svetega Nikolaja, je gotovo eden najbolj   priljubljenih svetnikov tako otrok, kakor odraslih. Saj na večer pred svojim godom hodi naokrog in prinaša darove. Pridnim  darovi , porednim pa kazni njegovih spremljevalcev, parkeljnov. Le redko katera podoba  svetnika je v nas tako močno živa že od otroških let,  kakor podoba sv. Miklavža. Kajti iz teme zimske noči prihaja tako v  svetlobo preprostih kmečkih izb kakor v razkošne sobe mestnih hiš in spet izgine v temi noči. In tako je bilo tudi na predvečer njegovega godu 5. decembra v Lukovici. Prišel je tiho, podelil darila in odšel, seveda ni bilo tako hitro, saj si je vzel čas tudi za nagovor  in njegove besede  so nam dale ponovno misliti. A pojdimo lepo  po vrsti. Miklavževanje oziroma obisk sv.  Miklavža je tudi tokrat pripravila župnijska Karitas Brdo- Zlato polje ob izdatni finančni pomoči občine Lukovica, KS Rafolče, KS Lukovica,KS Zlato polje in KS Prevoje. Nekaj  so dodali še številni drugi dobrotniki in starši pa se bo mogoče izšlo, vsaj kar se financ tiče, da ne bo treba pregloboko seči v že tako prazno Karitasovo malho. Tokrat je taktirko v roke prevzel mlajši rod in pripravil zanimivo in poučno predstavo, ki bi jo lahko uprizorili tudi za vse ostale. Animatorji, ki so odlično izpeljali že dva Oratorija na Brdu so tokrat pripravili in doživeto zaigrali igrico o angelčku Dobrinčku. Preko  sedmih prizorov spoznamo človeško naravo in pripravljenost angelčka Dobrinčka, da nam pomaga pri reševanju naših medsebojnih in osebnih  problemih. Začne se na pevskih vajah v nebesih, ko vsi lepo pojejo Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, le angelček Dobrinček ne. Nadangelu Mihaelu pove, da ne more peti, dokler se na zemlji ljudje prepirajo in celo pobijajo. Dobi dovoljenje, da  se zaradi svoje zagnanosti odpravi na zemljo pomagat  ljudem reševati težave. Najprej sprtima kmetoma razloži nesmisel njunega prepira, nato majhnega otroka, ki ima že tako vsega preveč pa bi rad še to in ono, pouči o dobroti in deljenju dobrin, bogatega gospoda, lahko bi dejali tajkuna pouči o tem, da ni vse v denarju, skupini otrok pove, da se to, da  ne delajo in se ne učijo imenujemo lenoba. Ob povratku nazaj v nebesa Dobrinček ves navdušen govori kako malo je potrebno, da se ljudje spreobrnejo in to s takim navdušenjem ,da se vsi odpravijo s svetim Miklavžem na zemljo. Preden pa je prišel med nas so nam zapeli še pevci otroškega zbora pod taktirko Petre Avbelj.  In je prišel tokrat, ker smo v Lukovici pridni in dobri je dejal kar brez hudobcev, a z obilico daril. Pred obdarovanjem je vprašal, če se otroci še spomnijo, kaj  jim je obljubil v preteklem letu? Odgovor je bil sicer  sneg , a ni bil pravi odgovor , kajti ta se je glasil, da bo ponovno prišel med nas.  Miklavžev obisk je privabil  toliko obiskovalcev, da je dvorana kar pokala po šivih ,a se je vseeno našlo za vsakega nekaj in to ne malo. Mogoče bi si morali starši vzeti le malce več časa in se zadržati pri sv. Miklavžu, ki še nikogar ni utegnil nič vprašati, tako se je vsem mudilo. Na koncu, ko je bila dvorana že skoraj prazna je obdaril še igralce in pevce, ter se kar malce žalosten, saj mu ni nihče pomahal v slovo odpravil naprej. Sveti Anton je vse to dogajanje ogledoval in zapisoval  in vprašanje je kako bo prihodnje leto z prihodom sv. Miklavža.