V zgodnjih sobotnih jutranjih urah 23. aprila, ko kakor pravi ljudski rek pošteni ljudje še spijo, se nas je skupina romarjev iz Brda zbrala na bencinski črpalki OMW v Lukovici, da bi se skupaj z ostalimi romarji iz župnije Ljubljana Polje odpeljali na tokratno romarsko pot v Črno goro in Albanijo. V Lukovici se nam je pridružil še duhovni pomočnik v župniji Domžale Andrej Svete in krenili smo po začrtani poti. Po nekaj postankih smo prišli do našega cilja in sicer Dubrovnika, kjer smo imeli sveto mašo in nato ogled starega mestnega jedra. malce nam je ponagajalo vreme, saj nas je kar pošteno zalivalo a smo vse skupaj vzeli v zakup in se odpravili proti Kotorju, kjer smo pot okoli  zaliva malce skrajšali z vožnjo z trajektom in tako kljub številnim cestnim zaporam prispeli do našega hotela v Bečičih. Od tam nas je naslednji dan vodila pot v Kotor znamenito črnogorsko srednjeveško, obmorsko mesto v zalivu Boke Kotorskem, kjer smo tokrat imeli sveto mašo v cerkvi blažene Ozane Kotorske in po njej izvedeli več o tej svetnici. Ostalo nam je še ravno toliko časa, da smo si ogledali staro mestno jedro in se nato napotili proti vasi Njeguši. Kakšen je pršut in sir ter kako nastaja smo se seznanili v vasi Bukovici na naši poti proti Lovčenu. Kdor ne obišče Črnogorskega triglava ni bil v Črni gori in tudi mi smo se po 461 stopnicah povzpeli do zadnjega počivališča mavzoleja znamenitemu črnogorskemu vladarju in pesniku Petru II. Petroviću Njegošu katerega rojstno ime je bilo Radivoj. Meglice, ki so se podile okoli vrha so nas spomnile, da je čas da se napotimo še v Cetinje, kjer smo si to staro črnogorsko prestolnico z zanimanjem ogledali, saj je v njej bil sedež črnogorskih vladarjev ter samostan -cetinski manastir. Na poti proti hotelu smo  za trenutek postali še pred znamenitim Svetim Štefanom z znano kraljičino plažo. V ponedeljek nas je pot vodila proti Albaniji in sicer  v kraj Virpazar ob Skadfarskem jezeru, kjer smo si lahko ogledali različno favno in floro tukajšnjega kraja, ki mu domačini pravijo kar črnogorske Benetke. Sledi skok v Skadar sveta maša v čudoviti cerkvi in ogled trdnjave Rozafa na skalni pečini nad mestom. V mestecu Kruju si ogledamo muzej velikega albanskega vojskovodje Skenderberga, mnogim je ime bolj poznano zaradi opojne substance z tem imenom, ki domuje v nekdanji utrdbi, eno najstarejših cerkva v tem delu in žal v velikem nalivu številne majhne trgovinice ob značilnih ozkih z kamnom tlakovanih uličicah. Po zajtrku se v torek odpravimo na ogled Tirane, ki nas preseneti z svojo mešanico stilov gradnje, kjer se prepleta staro z novim, v našem hotelu zasledimo tudi pridih dežel daljnega vzhoda. Peš se podamo na ogled mesta mimo vladne palače ,opere,  mošeje Et Hem Bey, steklene piramide nekdanjega mavzoleja Enverja Hoxhe in se nato z avtobusom odpravimo še v Drač, ali kakor pravijo domačini v Durres. Tu nas prevzame bizantinsko obzidje, ki se zaključi z rimskim amfiteatrom, mošeje in ne nazadnje živahen utrip mesta predvsem po zaslugi mladih, ki izkoristijo prosti trenutek za ustvarjanje v številnih parkih okoli svojih izobraževalnih ustanov. Ob tem ne gre pozabiti, da se je število bunkerjev v letih od kar sem zadnjič obiskal Albanijo zelo zmanjšalo, vozni park pa izredno povečal in tudi posodobil. Praznični dan začnemo z zajtrkom in slovesom od naših gostiteljev nato pa se odpravimo proti Sinju, kjer  začudeni opazujemo napredek kraja od zadnjega obiska. Sveta maša pri Sinjski Materi Božji, je vedno nekaj posebnega, saj zre na nas med sveto mašo in kakor je dejal  pater Antonio Mravak, da so patri vseskozi zapisovali kakšen je bil njen obraz in v času druge svetovne vojne je bil njen obraz na sliki zelo zaskrbljen. Tokrat je bil njen obraz mil in naše prošnje tudi ne preveč zahtevne in vendar nas je njeno varstvo srečno pripeljalo do doma kljub številnim snežnim padavinam. Še prej smo si ogledali samostan v katerem je tudi dvaindvajset novincev, ter okolico in si vzeli čas še za kavico nato pa zaključili to čudovito romarsko popotovanje, ki ga ni zmotilo niti slabo vreme, a v dobri družbi med prijatelji ni težko biti moker in žejen, saj se vedno najde kaj, kar prežene mokroto in žejo in prinese nasmeh na usta.