Praznik svetega rešnjega telesa in krvi ali telovo se tradicionalno praznuje na četrtek po nedelji Svete trojice, v župniji Krašnja smo ga praznovali na nedeljo, 2. junija, ker ima pač župnik več župnij v soupravi.

Tako praznujejo nekje na sam praznik drugje pa na nedeljo po prazniku. Za ustanovitev praznika ima največ zaslug sveta Julija Lieška, ki je imela vizije, v katerih jo je Bog nagovarjal, da je treba ustanoviti tak praznik. V naših krajih so praznik poznali že zelo zgodaj, saj ga je Oglejska Cerkev sprejela že leta 1254. Naslednik Urbana IV., Klement V. je leta 1311 praznovanje potrdil. Praznovanje se je hitro širilo in postalo priljubljena ljudska slovesnost. Praznovanje svetega rešnjega telesa in krvi je tradicionalno povezano s slovesno telôvsko procesijo, ki pa je bila v času SFRJ skoraj povsod prepovedana. Vendar imamo v zvezi z praznovanjem Svetega Rešnjega telesa še mnoge druge liturgične in ljudske pobožnosti: kot so izpostavljanje Najsvetejšega, blagoslov z Najsvetejšim, štirideseturna molitev ….

Čeprav  procesija z Najsvetejšim v začetku ni bila sestavni del praznika so jo ponekod že imeli v 13. stoletju (npr. V Koelnu leta 1274) čeprav je že sam praznik Telovo zelo bogat ga obredi in procesija naredi še slovesnejšega. Zunaj Rima se je po mnogih deželah, tudi pri nas, razvil bogatejši obred. Procesija se je vila po poljih in travnikih in ljudje so prosili za blagoslov polja. Procesija se je ustavila pri štirih oltarjih, kjer so peli odlomke evangelijev, nato je bil blagoslov z Najsvetejšim. Tako je procesija na praznik Svetega Rešnjega telesa hkrati častilna in prošnja in takšna ostaja še sedaj s štirimi oltarji blagoslovom na štiri strani in prošnjo za blagoslov polja.

V nedeljo smo tako pri sveti maši prisluhnili nagovoru Gregorja Luštreka, ki je spregovoril o začetku nastanka praznika. Obhajati Evharistijo pomeni povezovati se z Bogom in zato naj bo Telovo, zahvala Kristusu, da je želel ostati med nami in da med nas prihaja v podobi kruha in vina še danes, kajti on je pot, resnica in življenje. Ob  tem ne pozabimo, da je obilica stvari, ki se nam zdi, da  so pomembne za nas, a ob tem moramo misliti na tisto, kar nas izpolnjuje zato moramo Gospodov dan sprejeti  in dati v prvi plan Boga saj na ta dan usmerjam sebe v povezanost z Bogom. Zato naj bo današnji praznik dan, ko znamo sprejemati česar smo deležni po Božji milosti in hvaležno živeti ter se veseliti Božjih darov je še poudaril.

DJD