Kako obdarovati otroke, ki imajo vsega že preveč, se verjetno vsako leto posebej sprašuje sveti Miklavž. Poleg tega pa niso več zadovoljni  z jabolki, orehi, pečenim hudobcem, nogavicami, šalom, kapo ali rokavicami in zato celo leto tuhta, kaj naj jim prinese v dar, da jih bo razveselil, četudi niso bili pridni celo leto. Ob pomoči župnijske Karitas Brdo Zlato Polje, občine Lukovica in številnih dobrotnikov je tudi letos to zadrego rešil. In kako se je čudil, ko je zagledal, koliko otrok je prišlo na srečanje z njim. Brez svetega Antona, ki ima vsa dobra in slaba dela zapisana v svojih debelih knjigah, tudi ne gre, saj je on glavni in odloča ali otročaj dobi darilo ali palico. No, sveti Miklavž potem naredi po svoje, a pustimo to. Še preden je v Sončno dvorano prišel sveti Miklavž s spremstvom, so zbranim zapeli pevci in pevke otroškega cerkvenega zbora župnije Brdo pod vodstvom Petre Avbelj in potem smo si ogledali še igrico, ki so jo pripravili animatorji. Da je sveti Miklavž sploh prišel, se moramo zahvaliti otrokom, ki so ga z močnim glasom priklicali, da je prišel. A ne le sam, najprej so prišli hudobci, kar zajetno število jih je bilo. Tudi  najbolj korajžni so odhiteli v zavetje maminega krila in nato je z angelčki prišel še težko pričakovani sveti Miklavž. Poleg napotkov, ki nam jih je dal, si velja zapomniti njegovo misel, da smo lahko tudi mi takšni kot on, torej dobri. In ob tem natresel kar nekaj primerov. Zmolili smo še molitev sveti angel in že so na oder prišli učenci in učenke 2. razreda skupaj s katehistinjo, ki  so nam in svetemu Miklavžu zapeli in si s tem prislužili  darila in tudi s pridnostjo čez celo leto seveda. Na  vrsto so prišli veroučenci 1. razreda tudi oni s katehistinjo in ponovno se je zaslišala pesem. Ko pridejo na vrsto malo mlajši, tisti ki še ne hodijo k verouku, morajo k svetemu Miklavžu tudi starši in zato je bila na odru kar gneča, a se je vse lepo izteklo. Vsak je dobil ne samo darilo, tudi fotografiral se je lahko s svetim Miklavžem ali malo bolj korajžni s hudobci, ki pa niso bili tako hudobni, saj so delili bombone in to zelo dobre. Mislim, da so bili ŠUMIjevi. Še darilo za gospoda župnika, pevce in županjo, saj so bili tudi oni pridni skozi leto. Sveti Miklavž je odšel, nam pa so ostala darila, fotografije in lepi spomini, a prihodnje leto ponovno pride in takrat bomo ponovno težko pričakovali, kaj nam bo prinesel, a spomnimo se, kaj nam je naročil, da smo takšni kot sveti Miklavž  lahko tudi mi sami.