Že od nekdaj so se verniki na dan pred Velikim šmarnom odpravili na božjo pot, ali na romanja v bližnje, ali daljno romarsko svetišče. Romanja mu je narekovala vera, v zahvalo za vse prejeto in v priporočilo za naprej.

Romarji so v glavnem hodili peš, nekateri z vozovi, v današnjem času pa z avtomobili. Hrano in pijačo so nesli s seboj in od doma, do prihoda v romarsko svetišče kamor so se namenili prepevali, molili in tudi kakšno gospodarsko rekli.

Na romarsko pot k Mariji Zvezdi v Novi Štifti se je letos odpravila na dan pred praznikom Marijinega vnebovzetja tudi skupina romarjev iz župnije Krašnja, da bi se pridružila številnim drugim romarjem, ki so se napotili v znano romarsko cerkev Marije Zvezde v Novi Štifti. Romanje so načrtovali že v preteklem letu, a ga zaradi vremenskih razmer niso izpeljali, tako da je letošnje prvo in upajmo, da ne zadnje. Verjetno ne bomo doživeli, da bi iz župnije romali k Novi Štifti preko 250 let tako kot romajo verniki iz župnije Zagorje, a nikoli se ne ve.

Z avtom prevozimo do cilja  nekaj čez  40 kilometrov, peš pa skoraj polovico manj in romarji so jo, zahvaljujoč se molitvi pred odhodom, srečno in varno prehodili. Ob prihodu so jih prijazni domačini pogostili, saj prazen žakelj pač ne stoji pokonci. Ravno še toliko časa je bilo pred sveto mašo, da so se odpočili, nabrali novih moči in se v cerkvi v tišini priporočili Mariji Zvezdi.

Domov so jo tokrat mahnili kar z avtomobili - je bilo hitreje in manj utrujajoče. Ker je vsak začetek težak na prvem romanju število romarjev ni bilo veliko, a v prihodnjem letu pričakujejo, da se jim pridruži še kakšna družina, ali posameznik saj je v družbi tudi še tako naporno romanje, lažje.

DJD