Društvo Skrinjca nam je na Domačiji Rus v Šentvidu pri Lukovici ponovno pripravilo zanimivo predavanje in razstavno, tokrat z omejenim rokom trajanja bi lahko zapisali.
V prostorih Domačije Rus smo prisluhnili dvema zelo zanimivima sogovornikoma, Metki Maček zeliščarki in Janezu Gradu upokojenemu profesorju matematike. Oba sta nas vsak na svojem področju popeljala nazaj k naravi. Še pred tem smo prisluhnili milozvočnemu glasu Milana Lavrija, ki nas je z pesmijo ponesel na polja in travnike, ter v domače loge. Najprej smo se seznanili z zelo zanimivo živalco, ki ji sicer ne dajemo takšnega mesta kot ji priteče nas je opomnil Janez Grad nato pa nadaljeval z zanimivim opisom čmrljev. Najožji sorodniki čebel v naravi opravljajo popolnoma enako funkcijo kot čebele v nekih pogledih celo bolje. Bistvena razlika med čmrlji in čebelami je, da imajo daljši rilček ter so tako edini sposobni seči do dna cveta, ki ima zelo dolg vrat (npr. trobentica). Danes so iskani opraševalci za paradižnike, paprike, rdeče jagode. Nizozemci in Belgijci so prvi začeli ustvarjati velike pokrite plantaže te zelenjave. Sprva so uporabljali čebele, pa se niso dobro izkazale, kajti njihova lastnost je, da čebelica, ki najde dobro pašo, odleti do kolegic in jih povabi na pojedino. Paradižnikov cvet pa nima nobene medičine in jim ni kaj prida teknil. Zato so uhajale s pokritih plantaž na slajšo pašo. Čmrlji pa so se izkazali za idealne opraševalce. Na tisoče in tisoče družin prodajajo po svetu v te namene. Vrsta, ki jo uporabljajo za opraševanje, je temni zemeljski čmrlj, to je družina, ki ima največ delavk, do 600. V naravi je delavk sicer manj, ker jih veliko pojedo ptice. Najhujši je srakoper, ki ga kar v letu ujame in pogoltne. Ne brani se niti čebel. V kljunu jo drži in z njo potrka po veji, da spusti strup, nato jo poje. Črmlji družinici je smrtni sovražnik vešča. Ta leže jajčeca v gnezdo in ličinke se prehranjujejo z zalego. A vendar je največji sovražnik še vedno človek z svojim odnosom do narave, zato čmrlje , ki jih je pri nas kar 35 vrst od tega 7 zajedalskih, kakor je dejal profesor kukavičjih, najdemo le na višje ležečih pašnikih. In ko smo se seznanili o skoraj vsem o čmrljih smo se podali med rožice, travice in nekateri bi dejali tudi plevel. Že včasih , ko še ni bilo aspirina in podobnih zdravil so ljudje poznali zdravilne rastline in zelišča, ter njihovo sposobnost pri lajšanju bolečin, poškodbah, boleznih. Če se samo spomnimo naših babic, ki so z vso naglico odšle na bližnji travnik , ali le za sosedovo hišo in nam z listom neke rastline pomagale pri bolečini, se zavedamo pomena zeliščarstva. Čeprav se nam izročila o uporabi rastlin morda zdijo nekoliko nenavadna, vendar najdemo v naravi mnogo rastlin, za odpravo mnogih naših težav. Tako smo se spoznavali z različnimi vrstami met, kako prijeten okus in vonj imajo, ko liste mečkaš v roki , z ušesnikom ali natreskom , močvirskim osladom , lakoto, meliso, pelinom, rumeno deteljo moškatno kaduljo.... Za vsako je Metka povedal še kako jo uporabljamo in za kaj. In če si pogledamo samo za kaj se uporablja lahko rumena detelja: proti krčnim žilam , pri boleznih ledvic, ker pospešuje izločanje seča in deluje razkužilno, uspešna je pri pomiritvi živcev in nespečnosti. Ugodno deluje na žleze. Učinkovito zdravi poškodovane stene žil, krepi stene žil, hemoroide in zdravi krčne žile. Lajša težave kot so otekanje zaradi zastajanja tekočine. Dokazali so,da zmanjšuje celo otekanje nadlakti pri ženskah, ki so jim odstranili dojko zaradi raka. Uporabljamo jo pri ranah, modricah, izpahih, zvinih, vnetjih oči in lajšanju revmatizma za zdravljenje tromboze, ker preprečuje strjevanje krvi. Za krčne žile uporabljamo čaj, izvleček in mazilo. Za pripravo čaja vzamemo 2 čajni žlički drobno narezane droge (cvetoče zeli) in 1/4 litra vroče vode, ki jo prelijemo čez drogo. Miruje naj 10 minut. Potem veste, da je bila tokratna razstava nekaj posebnega še posebno tudi zato, ker nas je obiskal sam France Prešeren in povedal, da zelo bere knjige Simona Ašiča o zdravilnih rastlinah in , da je tam veliko pametnega in koritnega zapisano. Tokrat smo druženje zaključili z pogovoru ob dobrem zeliščnem čaju in piškotih izdelanih iz ekološke moke.
