Prvega marca smo se na pokopališču v Cerkljah poslovili od prijatelja, profesorja likovne pedagogike, skladatelja, zborovodje, zgodovinarja, publicista in urednika Janeza Močnika, človeka, ki se je zapisal tudi v zgodovino Črnega grabna. Njegovo dolgoletno sodelovanje z moškim pevskim zborom Janko Kersnik je dalo nešteto priredb skladb in ne samo priredb ampak tudi samih skladb namenjenim prav našemu zboru. In da je živel za glasbo so dokazali tudi na slovesu, saj so mu prepevali poleg moškega pevskega zbora Janko Kersnik iz Lukovice še domači cerkveni pevski zbor in moški pevski zbor Davorina Jenka iz Cerkelj.  Po sveti maši, ki jo je ob številnih duhovnikih daroval  prelat Anton Slabe so se od Janeza Močnika poslovili z besedo še direktor javnega sklada republike Slovenije za kulturne dejavnosti mag. Igor Tršar , župan občine Cerklje Franc Čebulj, publicist Ivo Stanič, prof. Marta Zabret in akademik prof. dr. Kajetan Gantar. Brez besed z solzami v očeh pa številni sorodniki, prijatelji sodelavci in znanci, saj je odšel od nas človek, ki je v svojem življenju naredil veliko za ohranitev številnih pesmi. Spomnimo se njegove knjige Fantovskih pesmi in zadnje Božične in koledniške evropskih narodov. Po zagotovilu njegove žene pa bo izšel tudi njegov zadnji opus, ki ga je pripravljal. Kdaj pa je odvisno ne samo od volje ampak predvsem od finančnih sredstev. Naj za konec slovesa od Anžeta kakor so ga  klicali prijatelji zapišem besede Marte Zabret izrečene ob slovesu: Anže preromal si Cerklje in svet, priromal si na konec tu zemeljske poti odpočij se tam na oni strani, meni pa med tem, ko pridem k tebi le napiši kakšen onostranski altovski solo. Dragi Anže kadar bodo pevci zapeli katero od tvojih pesmi bomo vedeli, da nas ti tam zgoraj poslušaš in, da če bo kaj narobe zapeto vemo, da nam boš to povedal ko se snidemo, saj mi se bomo srečali, se videli še kdaj,  do takrat pa počivaj v miru.