Tokrat nam je sejem postregel z obilico res zanimive ponudbe z ogledom zanimive razstave izdelkov Društva podeželskih žena in številnih domačih ponudnikov, ki svoje proizvode ponujajo pod blagovno znamko Črni graben. Tako smo tokrat na sejmu lahko kupili od šivanke do pripomočkov za naš avto, le domača jabolka in druge dobrote so kaj hitro pošle, tako da so proti koncu sejma posamezni razstavljavci stali ob praznih stojnicah, kar pa ni veljalo za stojnico zelene bratovščine, ki je ponujala odličen divjačinski golaž in le lučaj stran si se lahko odžejal z domačim pivom Rokovnjač ali srknil kozarček domače medice. Tokratni sejem je bil tudi izobraževalni, saj je svoje mesto imela tudi EKO knjiga iz Krašnje, ki je svoje zamisli in ideje prenašala tudi na mlajši rod in kako mirno so prisluhnili razlagi vsebine knjige mladi nadebudneži. In zakaj je EKO knjiga, se sprašujete? Zato, ker nosijo pomembna okoljska in tudi družbena sporočila, ker gre del sredstev od prodaje in tudi knjige same v dobrodelne namene – za socialno ogrožene otroke (knjige) in zavetiščem za živali (sredstva). In ne nazadnje, ker so natisnjene na recikliranem papirju, kajti - kar se Janezek nauči, to Janez zna in iz teh knjig se lahko veliko naučimo o ekologiji. Sejemsko vzdušje je tokrat dopolnilo še vreme in tako je bilo med obiskovalci veliko število mlajših družin, ki so izkoristili ogled sejma za prijeten družinski izlet. In če smo jih znali s tem povabiti še v katero izmed gostišč, potem smo dosegli svoje. Sicer pa tudi tokrat ni šlo brez kostanja in mošta, le k Furman je bilo treba zaviti in se malce posladkati s pečenimi kostanji. Sicer pa upam, da bo na prihodnjem sejmu še več domačih kakor »tujih« ponudnikov in čeprav na račun malce nižjega zneska v blagajni organizatorja.