Ekipa devetih se nas je v soboto na začetku avgusta podala osvojit najvišjo prelaz avstrijskih Alp, oziroma razgledno točko nad njim – Edelwaisspitze, na nadmorski višini 2571 metrov.

 

Proti Faak am See smo krenili navsezgodaj zjutraj, kjer smo sedli na kolesa in se za super ogrevanje do vznožja vzpona vozili približno 20 kilometrov. Potem pa se je začel bolj ali manj konstanten 12-odstotni klanec, ki se je vlekel skoraj 20 kilometrov oziroma 1800 višinskih metrov. Najtežjih je bilo zadnjih 300, ko nas je obdajala zima s snegom vred, vetrom in zrakom ohlajenim na 2 stopinji. Zadnjih 170 višinskih metrov, ko nas je v poletni kolesarski opravi že presneto zeblo, so zagrenile še granitne kocke. V razmerah, ki so krojile naš vzpon je predvsem trma opravila svoje, vseh devet se nas je slikalo na vrhu, žal brez kulise, ki v lepem vremenu človeku vzame dih. Vzpon (in pred tem ravninski del) smo zmogli v treh urah, celo turo pa v 4ih. Hiter spust po izredno lepi cesti in negovanem asfaltu je minil brez težav, sledil pa je zaslužen piknik ob jezeru in nočna vožnja proti domu. Posebna pohvala za pogumen spopad s klancem gre edini ženski predstavnici v ekipi, Špeli Lenček.  Za odlično organizacijo dogodka je poskrbel Matija Pok Badalič iz Prevoj, za edini pok gume pa Ivo iz Motoseta. Govori se, da bomo naslednje leto napad na Grossglockner ponovili in to v lepem vremenu, se že veselimo.