V petek, 7. marca, je v dvorani Antona Martina Slomška v Šentvidu, Matej Kotnik izvedel predavanje o našem rojaku dr. Jakobu Zupanu (Prevoje pri Šentvidu: 1785 - Celovec: 1852). Jakob Zupan, je mož, po katerem se imenuje lokalna knjižnica, po njem se imenuje tudi ulica na Prevojah.
Kljub temu se zdi, da je premalo znan in tudi ne dovolj cenjen. Na predavanju smo se seznanili z Zupanovo vlogo pri oblikovanju slovenskega jezika, slovenske zgodovine, literarne zgodovine, etnoloških znanosti, ter drugih njegovih del in zaslug s katerimi je sooblikoval podobo slovenskega naroda. Njegovo delovanje najprej v krogu Žige Zoisa pod mentorstvom Jerneja Kopitarja in s sodelovanjem z Valentinom Vodnikom, ter kasneje njegova vidna vloga v krogu dr. Franceta Prešerna, je za nas zanimiv pogled v čas pomladi narodov, kjer smo imeli svojega vidnega in aktivnega predstavnika.
Predavanje, ki je osvetlilo tudi dom in rod Jakoba Zupana na Prevojah, je približalo poslušalcem minule čase, ter odprlo pogled v pozabljene in sodobnemu človeku neznane čase. Zanimivo je bilo spoznati družbeno strukturo in življenjske ravni prebivalcev sedemnajstega in osemnajstega stoletja v naši okolici. Govorni nastop je spremljala bogata slikovna predstavitev in tako smo tudi vizualno lahko doživljali pogled na življenjsko pot velikega rojaka, katerega doktorsko diplomo dunajske univerze iz leta 1809 smo tudi lahko videli, ter se čudili temu, da je sploh še ohranjena.
Dr. Jakob Zupan je govoril vsaj 17 jezikov, med njimi hebrejščino, aramejščino, grščino, staro grščino in arabščino. Bil je profesor na ljubljanskem Liceju in teologiji, kjer je predaval Staro zavezo. Kot zanimivost: Jerneja Kopitarja je učil hebrejskega jezika. Najbolj ga je sicer zaznamovala pesniška pot, ki njemu samemu niti ni bila največji izziv. Zupan je bil med drugim soustanovitelj Kranjske Čbelice, prve Slovenske literarne revije, katere največje odkritje je bil France Prešeren. In tako sta prav Matija Čop in Jakob Zupan bila velika opora in stebra tudi pri pesniškemu razvoju slovenskega jezika ter njegovi uveljavitvi kot jezika enakovrednega vsem svetovnim jezikom, ter enakega vsem »velikim« jezikom v prozi in poeziji. Na predavanju smo se seznanili tudi z njegovo nenavadno in posebno, na trenutke čudaško osebnostjo, ki mu je, kot je to značilno za genialne ume, prinesla prepoznavnost in tudi precej nevšečnosti.
Turistično društvo Sveti Vid je s predavanjem domačemu kraju prispevalo literarno zgodovinski večer, s čimer smo spoznali tudi del naše zgodovine in kulture, ter se hkrati poklonili našemu rojaku dr. Jakobu Zupanu, katerega 240-letnico rojstva letos praznujemo.
Razšli smo se z novimi znanji ter z željo, da bi predavatelj o Zupanu, spravil kaj tudi na papir, saj zapisano ostane. Tako kot ostajajo za Zupanom njegove pesmi in strokovni članki, s katerimi je hvalil svoj jezik in slovenski rod, na katerega je bil vzneseno ponosen.




