Moški pevski zbor Janko Kersnik iz Lukovice je nastopil na dogodku ob zaključku mednarodnega simpozija ob 190-letnici rojstva Josipine Turnograjske, prve slovenske pesnice, pisateljice in skladateljice na gradu Turn v Potočah pri Preddvoru, kjer je Josipina živela.

Kot je bilo že rečeno na simpoziju, je o življenju in delu Josipine Turnograjske izšla knjiga. Pa ne le knjiga, z naslovomDehteče spominčice ljubezni, ki jo je izdala Celjska Mohorjeva družba, izšla je tudi slikanica Skrivnostna lepotica z gradu Turn, ki jo je izdalo KD Josipine Turnograjske. Pisemski roman Dehteče spominčice ljubezni  uvede v intimno pisemsko korespondenco med Josipino Urbančič Turnograjsko in Lovrom Tomanom, saj sta si  več kot tri leta redno izmenjevala pisma in  povezujejo  zgodbo družine Urbančič, ki jo mestoma bogatijo pripovedovalkina nežna razmišljanja o ljubezni in življenju. Roman predstavlja dragocen vpogled v čas, ki je bil ključnega pomena za razvoj narodne identitete in slovenskega jezika. Roman je tudi zgodba o zorenju slovenske narodne identitete in slovenska jezika, ki sta ga tako Josipina kot Lovro srčno ljubila in si na različne načine prizadevala za njegovo rabo v družbi. Preko zapisov povestic in pesmi začutimo hrepenenje po lastnem jeziku in je kot tak  pomemben dokument dobe, v kateri sta živela glavna junaka, in zarisuje podobe meščanstva in kulture osemnajstega stoletja, ki bi ju brez najbogatejše pisemske korespondence težko uvideli v tako raznolikih odtenkih so o knjigi zapisali pri Celjski Mohorjevi družb.

V sodelovanju s Kulturnim društvom Josipine Turnograjske je nastala na pobudo dddr. Mire Delavec Touhami, ki  že več kot dvajset let raziskuje življenje in delo Josepine slikanica Skrivnostna lepotica z gradu Turn. Slikanica, ki pripoveduje o Josipininem kratkem a ustvarjalnem življenju,  je zanimiva tudi zaradi ilustracij srednješolke Tereze Lombar, ki ustvarja v letih kot je začela ustvarjati  Josipina. Ker  je domačinka in odrašča v okolju, v katerem je odraščala tudi Josipina ji ni bilo težko v svoje risbe ujeti narave, le časovno se je morala prestaviti v čas, ko so  na gradu Turn živeli Urbančičevi. Tudi v slikanici zaznamo Josipinino veliko  ljubezen do domovine, slovenskega jezika in željo po  sožitju vseh narodov.

DJD